Potem ko se na Štajerskem v teh dneh marsikdo sprašuje, kaj je napeljalo osnovnošolko z območja občine Duplek, da je storila samomor, smo se za odgovore glede stisk otrok in mladostnikov, ki so velikokrat povezane s spletom, obrnili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter še na nekatere druge tako ali drugače vpletene v zgodbo.
Na Policijski upravi Maribor so nam potrdili, da preverjajo okoliščine smrti otroka na območju PP Maribor I, o čemer so bili obveščeni 21. februarja. “Po doslej zbranih informacijah je tuja krivda za smrt otroka izključena, poudarjamo pa, da zaradi občutljivosti primera, zaščite otrok, oziroma varovanja njihove integritete, več informacij ne moremo posredovati,” so še pojasnili.
Oče 13-letnice, ki, kot nam je povedal, tudi sam v celoti še ne pozna odgovora na vprašanje, kaj je napeljalo njegovo hčerko do tega dejanja, pa apelira na vse starše otrok, naj bodo pozorni, katere strani na spletu obiskujejo njihovi otroci, in s kom so prek omrežij v stiku.
Žalujočim v procesu žalovanja pomagajo v Hospicu
Na osnovni šoli, ki jo je obiskovala najstnica, so nad dogodkom pretreseni, povezali pa so že z mariborskim Območnim odborom Slovenskega društva Hospic, ki pomaga vrstnikom deklice v procesu žalovanja. Vodja programa Hospic – spremljanje Tamara Zemlič Radović pravi, da je samomor oblika smrti, ki pri žalujočih pušča veliko odprtih vprašanj, občutkov krivde in jeze ter sramu. Ti občutki so prisotni pri vseh žalujočih, ki so bližnjo osebo izgubili zaradi samomora.
V okviru programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov v Slovenskem društvu Hospic, izvajajo naslednje podporne dejavnosti:
• žalujočim otrokom in mladostnikom nudijo individualne pogovore,
• vodene tematsko kreativne delavnice – Levjesrčna druženja,
• vsako leto organizirajo Tabor levjesrčnih,
• glede na potrebe pa vstopajo v šole in vrtce, kjer v posameznih skupinah oz. razredih izvedejo podporne pogovore in delavnice.
Individualno podporo nudimo tudi staršem oz. skrbnikom otrok, ki so izgubo doživeli, ter strokovnim delavcem v vrtcih in šolah, kjer se srečujejo z žalujočimi otroci in mladostniki.
Značilno je, da pri otrocih in mladostnikih žalost pride in odide, kot valovi.
“Žalovanje pri otrocih in mladostnikih je vseživljenjski proces, ki poteka vzporedno z njihovim razvojem in se skozi njega spreminja z novimi spoznanji. Otroci in mladostniki dokončnost smrti razumejo glede na njihovo starost. Značilno je, da pri otrocih in mladostnikih žalost pride in odide, kot valovi. Ko nastopi izguba, se najprej pojavi faza šoka; ali se je to res zgodilo?, sledi ji zanikanje in zmedenost. Občutki žalosti, jeze, krivde in strahu pa sledijo v naslednjih mesecih procesa žalovanja, ki pa je različno dolg, odvisno od tega, koga smo izgubili in kako je smrt nastala.”
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da konkretnih primerov ne morejo komentirati. Glede soočanja otrok s težavami pa poudarjajo, da se ves čas soočanja z epidemijo, tako v vrtcih kot v šolah, vzgojitelji in učitelji ob podpori ravnateljev ter svetovalnih delavcev trudijo, da otroci, učenci in dijaki prejemajo pomoč in spodbudo tako pri pridobivanju znanja, kot z vidika socialno čustvene opore.
Ministrstvo: Kadrovsko bomo okrepili šolsko svetovalno službo
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se, kot so nam sporočili, zavedajo, da se v času epidemije covida-19 mnogo otrok sooča s težavami. “Ministrstvo je na tem področju že ukrepalo in dodatno okrepilo šolske svetovalne službe. Na podlagi Analize obremenjenosti šolskih svetovalnih delavcev, ki jo je pripravil Zavod RS za šolstvo, Analize spremljanja učinkov izobraževanja na daljavo za preteklo šolsko leto in na podlagi drugih podatkov, ki izhajajo iz ad-hoc vzorcev ter raziskave HBSC (2020) je MIZŠ presodilo, da je pri nadaljnjem šolskem delu treba kadrovsko okrepiti šolsko svetovalno službo zaradi dodatne potrebe pri izvajanju preventivnih ukrepov in za odpravljanje nastalih težav. Zagotovljena so dodatna sredstva, na podlagi katerih se je/bo dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar MIZŠ na letni ravni zagotavlja okoli 8 milijonov evrov sredstev. Od tega se na področju osnovnih šol dodatno zaposluje cca. 200 svetovalnih delavcev, na področju srednjih šol in dijaških domov pa ministrstvo financira 49 svetovalnih delavcev več kot v preteklem letu.”
Zagotovljena so dodatna sredstva, na podlagi katerih se je/bo dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar MIZŠ na letni ravni zagotavlja okoli 8 milijonov evrov sredstev.
V Akcijski načrt 2022-2023 Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja, so zapisali tudi ukrep »Okrepitev kapacitet in kompetenc za podporo duševnemu zdravju v vrtcih in šolah«. MIZŠ podpira tudi izobraževanje in dodatno profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v sklopu teh aktivnosti je v letošnjem katalogu KATIS zavedenih 19 različnih programov usposabljanja na temo duševnega zdravja, kar predstavlja skoraj 400 izobraževalnih ur in preko 700 predvidenih udeležencev.
Za celostni pregled stanja v osnovnem in srednjem šolstvu pa je ministrstvo naročilo tudi izvedbo nacionalne evalvacijske študije učinkov epidemije in izobraževanja na daljavo, za katero je bil izbran konzorcij treh pedagoških fakultet univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, evalvacija pa poteka pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca. Evalvacijska študija bo zaključena predvidoma junija 2022. Cilj študije je pridobiti strokovne predloge za t.i. “popravljalne” ukrepe izvajanja vzgojnoizobraževalnega procesa v času epidemije.
