S slavnostno akademijo na Brdu pri Kranju so zaznamovali mednarodni dan babic in mednarodni dan medicinskih sester. Obenem medicinske sestre letos praznujejo 100-letnico njihovega poklica na Slovenskem.
Predsednik vlade je v nagovoru poudaril, da medicinske sestre opravljajo delo, brez katerega noben zdravstveni sistem ne preživi. V zadnjih 100 letih se je njihovo delo bistveno spremenilo, zdravstvena oskrba je povsem drugačna. Toda ko se po 100 letih ozremo na slovensko zdravstvo, vidimo, da je v osnovi zelo dobro, je ocenil Šarec.
Nimamo vsi le pravic, pač pa tudi dolžnosti, tudi bolniki
Seveda ima tudi ta sistem svoje pomanjkljivosti in z njimi se je redko kdo pripravljen spoprijeti. “Malo je junakov, ki bi želeli reševati slovensko zdravstvo. Število junakov se poveča pred volitvami, potem pa krivulja pade,” je pripomnil. Kot je poudaril, pa teh težav ne bo mogoče rešiti z demagogijo.
Šarec verjame, da so lahko uspešni, če bodo le delali z roko v roki. “Nisva pa z ministrom čudodelnika,” je dodal in pojasnil, da je v Sloveniji odločevalcev veliko in včasih težko vsi pridejo skupaj. Prav pa je, da iščejo skupni jezik, čeprav je včasih to naporno, je dejal.
Poudaril je še, je v državi veliko stvari dobrih, manjka pa po njegovem mnenju reda, pa tudi zavedanja, da nimamo vsi le pravic, pač pa tudi dolžnosti. Kot je poudaril, to velja tudi za bolnike.
Slovenske babice zagovornice pravic žensk
Zbrane je nagovorila tudi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Spomnila je prizadevanja Angele Boškin, začetnice zdravstvene nege pri nas.
Kot je poudarila, se začetki profesionalnega delovanja njihovih predhodnic sicer zdijo skromni, vendar pa je njihova vsebina napredna. Nenehno prizadevanje za napredek in razvoj stroke pa je njihovo temeljno vodilo tudi danes, je dejala.
Slovenske babice medtem veljajo za zagovornice pravic žensk, zlasti ko gre za pravico do spolnega in reproduktivnega zdravja, je dejala Ažmanova. Se pa danes po njenih srečujejo pred izzivom vzpostavitve nove vizije babištva.
Priznanje za življenjsko delo Marjeti Kokoš
Na akademiji so podelili tudi priznanje za življenjsko delo. Prejela ga je višja medicinska sestra Marjeta Kokoš. Svojo poklicno pot je začela v obrtni ambulanti v Trbovljah, kasneje pa je svoje delo nadaljevala v Splošni bolnišnici Maribor. “Njena profesionalna pot ima za področje slovenske zdravstvene nege velik pomen tako na lokalnem kot na nacionalnem nivoju. Posebej izstopa njeno delo na vzgojno-izobraževalnem področju,” so po prireditvi sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Kokoševa je bila tudi predavateljica na mariborski Fakulteti za zdravstvene vede ter predstavnica študijskega programa zdravstvene nege. Leta 2001 je prejela Srebrno plaketo Univerzw v Mariboru za prispevek na vzgojno izobraževalnem področju in razvoju praktičnega dela izobraževanja, nato pa še leta 2013 Zlato plaketo Fakutlete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru za zasluge na pedagoškem in znastveno raziskovalnem področju. Je tudi članica Zbornice – Zveze in mariborskega društva, ki so neposredno vplivali na razvoj slovenske zdravstvene nege.
