Obseg industrijske proizvodnje v Nemčiji se je septembra v primerjavi z avgustom zmanjšal za 1,4 odstotka, je sporočil državni statistični urad. Četrti zaporedni padec je bil večji od napovedi analitikov, kar potrjujejo slabo gospodarsko sliko države, poročajo agencije. Obseg proizvodnje je septembra dosegel najnižjo raven po avgustu 2020.

Nemško gospodarstvo bo leto verjetno končalo v recesiji

Analitiki so v povprečju za september pričakovali 0,1-odstotni padec obsega proizvodnje. Na letni ravni je obseg industrijske proizvodnje septembra nazadoval za 3,7 odstotka, medtem ko se je v celotnem tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje znižal za 2,1 odstotka.

“Negativni trend, ki se je začel poleti, se nadaljuje,” je po navedbah dpa objavo pospremilo nemško gospodarsko ministrstvo. Z izjemo gradbenega sektorja, ki je stagniralo, so preostali sektorji zabeležili padec.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je zaskrbljujoče zlasti dejstvo, da se je za Nemčijo ključna proizvodnja avtomobilov in sestavnih delov zanje zmanjšala za pet odstotkov. Kot je ocenil ekonomist pri ING Carsten Brzeski, zadnji podatki vse bolj kažejo na to, da bo nemško gospodarstvo leto končalo v recesiji.

Ključni nemški industrijski sektorji se v zadnjih mesecih soočajo z veliko ovirami, potem ko inflacija in visoke cene energije v kombinaciji s šibkim kitajskim gospodarstvom zavirajo nemški izvoz. Nemško gospodarstvo je v začetku leta zdrsnilo v recesijo, v drugem četrtletju je stagniralo, izboljšanja gospodarske slike pa še ni na vidiku. Mednarodni denarni sklad (IMF) je Nemčiji kot edinemu večjemu gospodarstvu za letos napovedal krčenje.

Zlom največjega gospodarstva Evrope ima vpliv

Zmanjšanje industrijske proizvodnje v Nemčiji, še posebej v ključnih sektorjih, kot so proizvodnja avtomobilov, kaže na negativne trende v nemškem gospodarstvu. To lahko vpliva na druge evropske države, vključno s Slovenijo, zaradi tesnih gospodarskih povezav v Evropski uniji.

Nekateri potencialni vplivi na Slovenijo vključujejo zmanjšanje izvoznih možnosti slovenskih podjetij, vpliv na gospodarsko rast, težave v povezanih industrijskih sektorjih, možen vpliv na zaposlovanje ter morebitne pretrese na finančnih trgih, ki bi lahko vplivali na slovensko gospodarstvo in naložbene dejavnosti. V celoti bi bilo treba spremljati nadaljnji razvoj dogodkov v nemškem gospodarstvu in prilagoditi politike ter strategije v skladu s spremenjenimi gospodarskimi razmerami v regiji.