1. septembra je v primerjavi s 1. avgustom v zdravstvu na izbrane prve preglede in terapevtsko-diagnostične storitve čakalo nekoliko več pacientov. Je pa nekoliko manj pacientov čakalo nedopustno dolgo, kaže mesečno poročilo o nacionalnem spremljanju čakalnih dob, ki ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil na spletni strani.
Na prvi pregled čakalo več oseb kot avgusta
Mesečno poročilo NIJZ vsebuje statistični pregled čakalnih dob in števila čakajočih za nabor vrst zdravstvenih storitev, ki se uporabljajo v sistemu eNaročanja. Poročilo vsebuje 25 vrst prvih pregledov in 379 vrst terapevtsko-diagnostičnih storitev. Poročilo je dostopno tukaj.
V naboru 25 zdravstvenih storitev je na prvi pregled 1. septembra čakalo 131.762 oseb, kar pomeni 2930 oziroma 2,3 odstotka več kot na prvi dan avgusta. Od tega je nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled 1. septembra čakalo 74.977 oseb, kar pomeni 2227 oziroma 2,9 odstotka ljudi manj kot na prvi dan avgusta.
Na 379 izbranih zdravstvenih storitev je 1. septembra čakalo 156.473 oseb, kar pomeni 4231 oziroma 2,8 odstotka več oseb kot na prvi dan avgusta. Znotraj istega nabora terapevtsko-diagnostičnih storitev najdemo skupno 64.069 oseb, ki so 1. septembra čakale nad dopustno dolgo čakalno dobo, kar pomeni 4276 oziroma 6,3 odstotka manj oseb kot na isti dan mesec prej.
Pri prvih pregledih je nad dopustno čakalno dobo pri stopnji redno 1. septembra čakalo 21.250 oseb, kar je skupno 17.953 manj kot pri stopnji nujnosti hitro, kjer je nad dopustno dolgo čakalo 39.203 oseb.
Prvi prvem pregledu najpogosteje presežena čakalna doba pri stopnji zelo hitro
Podatki kažejo, da je bilo število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti hitro pri 64 odstotkih vseh izbranih prvih pregledov večje, kot pri stopnji nujnosti redno. Pri stopnji hitro je nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čakalo 63 odstotkov vseh čakajočih, medtem ko je delež pri stopnji redno znašal 43 odstotkov od vseh, ki so bili vpisani pri tej stopnji nujnosti. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je bil pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer je več kot 14 dni čakalo 72 odstotkov vseh čakajočih.
Pri čakajočih nad dopustno čakalno dobo v skladu z zakonom o pacientovih pravicah niso upoštevani tisti, ki nad dopustno dolgo čakalno dobo čakajo zaradi lastne želje (prestavitev termina ali želja po določenem zdravniku), zaradi medicinske indikacije za uvrstitev na točno določen termin in tisti, ki za določeno storitev čakajo na kontrolni pregled.
Pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah podatki kažejo, da je pri stopnji redno nad dopustno čakalno dobo 1. septembra čakalo 30.841 vseh čakajočih, medtem ko je pri stopnji hitro nad dopustno dobo čakalo 25.182 posameznikov.
Pri stopnji redno je nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čakalo 40 odstotkov vseh čakajočih, medtem ko je delež pri stopnji hitro znašal 42 odstotkov od vseh, ki so bili vpisani pri tej stopnji nujnosti. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo podobno kot pri prvih pregledih najdemo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer je več kot 14 dni čakalo 43 odstotkov vseh čakajočih ali 10 odstotkov manj kot na prvi dan preteklega meseca.
STA
