Premier Robert Golob se je v izjemno napetem političnem tednu soočil z obtožbami Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Vprašanje je, ali se premier še vedno giblje znotraj zakonitih okvirov ali pa je že prestopil meje zakona. Po poročanju N1 obstaja tudi možnost, da bi premierja lahko doletel kazenski pregon.
“Pravno gledano to niso povsem nedolžne zadeve”
Po pričanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar pred parlamentarno preiskovalno komisijo ostaja vprašanje, ali premier še deluje zakonito ali pa je že prestopil meje zakona. Bobnarjeva in Lindav sta obtožila Goloba, da je vplival na preložitev prijetja ruskih vohunov, da ne bi zasenčilo zmage na trojnem referendumu. Šef Sove Joško Kladivnik je to zanikal, vendar bo komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami to še preiskala. “To bi bilo nedopustno vplivanje na konkretno zadevo državnih organov. Tisti, ki tak organ izvrši, pa bi zlorabil svoj položaj. Pravno gledano to niso povsem nedolžne zadeve,” je za N1 pojasnil strokovnjak za kazensko pravo in izredni profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Miha Šepec.
Obstaja možnost, da bo premier morala pričati pred preiskovalno komisijo, če bo dovolj članov komisije to zahtevalo. Tatjana Bobnar vztraja pri svojih trditvah.
Šepec je še razložil, da premier politično lahko vpliva na svoje ministre, vendar ne sme vplivati na konkretne postopke policije, tožilstva ali druge državne organe. Prav tako ne sme zahtevati nezakonite odpustitve oseb. Pravna mreža za varstvo demokracije poudarja, da povračilni ukrepi na podlagi političnega prepričanja niso zakoniti.
Dr. Miha Šepec tudi izpostavlja, da je pomembno, kako so bile besede izrečene. Če premier zgolj izrazi potrebo po čiščenju “janšistov”, je to politična usmeritev. Vendar, če imenuje konkretno osebo, ki naj bi bila odpustitvi, gre za neustavno vplivanje na ministra.
Glede morebitnega kazenskega pregona premierja zaradi navodila o čiščenju “janšistov” dr. Miha Šepec pojasnjuje, da bi lahko bil napeljevalec k kaznivemu dejanju, vendar to ni povsem nedolžno, razen če obtožba ni resnična, še navaja N1.
