Tako precej manjše zanimanje za tuje neposredne investicije beležimo v Podravski regiji, pri čemer je glavnina tujih investicij usmerjena predvsem v Osrednjeslovensko regijo. Podravje se namreč kljub nekaterim prednostim sooča s številnimi izzivi, zaradi katerih se tuji investitorji pogosteje odločijo za druge lokacije.

»V zadnjem desetletju v Sloveniji beležimo pozitivni trend tako pri povpraševanju s strani potencialnih tujih investitorjev kot tudi z dejanskimi odločitvami za tujo investicijo,« pojasnjujejo na SPIRIT Slovenija, kjer dodajo, da so opazne tokove sicer nekoliko upočasnile trenutne geopolitične razmere, pred njimi pa pandemija covid-19.

V javni agenciji SPIRIT pojasnijo še, da večina povpraševanj tujih investitorjev prihaja iz EU, predvsem iz trgov, kjer Slovenijo ter naše investicijsko okolje dobro poznajo. Največje tuje investitorice so tako trenutno Avstrija, Luksemburg in Švica, sledijo pa jim Nemčija, Hrvaška in v nekoliko manjši meri Italija.

V kaj pa tuji investitorji v Sloveniji najraje vlagajo? Kot pojasnijo v SPIRIT, so me najbolj priljubljenimi predvsem predelovalne dejavnosti, ki jim sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, poslovanje z nepremičninami ter informacijske in komunikacijske dejavnosti.

Zanimivi celo za azijske trge

V zadnjih letih je mogoče pri tujih neposrednih investicijah opaziti še nekaj zanimivih trendov. V SPIRIT Slovenija tako že nekaj let zaznavajo, da si podjetja iz razvitih držav prizadevajo za krajšanje nabavnih verig, pri tem pa se ozirajo po bližnjih lokacijah, med katere sodi Slovenija.

»Opažamo velik interes za investicije v širitve, predvsem v avtomatizacijo proizvodnje, ker podjetja ne morejo odpirati novih delovnih mest, saj zanje ne najdejo ustrezne delovne sile,« razlagajo v javni agenciji SPIRIT ter dodajo, da beležijo še naraščanje števila povpraševanj za investiranje v trajnostne projekte, zanimanje za širitve slovenskih podjetij v tuji last, ki gredo v smer učinkovitejše porabe vseh virov ter širjenje zmogljivosti zaradi težav s transportnimi potmi, povečanja števila povpraševanj in naročil iz evropskih trgov, hkrati pa Slovenijo kot izvrstno vstopno točko na evropski trg prepoznavajo tudi bolj oddaljeni, predvsem azijski trgi.

Zakaj so neposredne tuje naložbe v perspektivi slovenskega gospodarstva tako ključne? »Neposredne tuje naložbe so pomemben steber internacionalizacije slovenskega gospodarstva; so ena od najpomembnejših oblik mednarodnega sodelovanja in prinašajo številne koristi za lokalno gospodarstvo, vključno z gospodarsko stabilnostjo, ustvarjanjem delovnih mest, prenosom znanja in tehnologije, učinkovito porazdelitvijo virov, večjimi davčnimi prihodki in tako dalje,« pojasnijo v SPIRIT Slovenija in dodajo, da je stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2022 znašalo 20,2 mrd EUR (35,4 % BDP), kar je za 1,4 mrd EUR oz. 7,6 % več kot konec leta 2021.

Kljub pozitivnim trendom pa se Slovenija pri privabljanju tujih investitorjev srečuje z nekaterimi izzivi, med katerimi so v ospredju predvsem trenutne geopolitične napetosti, ki jim ob bok stopa trenutno ohlajanje svetovnega gospodarstva.

Kot razlagajo v SPIRIT Slovenija, vse to vpliva na načrtovanje in obseg investicijskih aktivnosti podjetij, kakšne pa bodo nekoliko bolj daljnosežne posledice trenutnega dogajanja, pa bo pokazal le čas.

Privlačni zaradi kadra

»S strani tujih investitorjev je še vedno zaznati visoko zanimanje za Slovenijo, vendar pa imamo v Sloveniji velik primanjkljaj primernih lokacij za večje greenfield investicije, zato veliko tujih podjetij investicije niti ne more izvesti v Sloveniji in jih uresničijo drugje,« še pojasnjujejo v SPIRIT Slovenija, kjer dodajo, da se tako kot tudi drugod soočamo s težavo razpoložljivosti ustrezno izobražene delovne sile.

Vseeno pa so kakovostni in usposobljeni kadri med tujimi investitorji glavna motivacija za to, da se pri pregledu možnih lokacij odločijo prav za Slovenijo, poudarjajo v javni agenciji SPIRIT, kjer povedo, da pri slovenskem kadru izstopata znanje tujih jezikov ter tehnično znanje.

Ob tem k privlačnosti Slovenije za tuje investicije prispevajo še učinkovitost proizvodnje, strateška geografska lega ter nižji stroški dela.

Pa bi bili lahko še bolj privlačni? V javni agenciji SPIRIT povedo, da vsekakor. Kako? »Za gospodarsko uspešnost bo treba zagotoviti nadpovprečno rast BDP in prepolovitev inflacije. Obenem bi bilo potrebno spodbuditi investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo na makroekonomski ravni,« pojasnjujejo na SPIRIT in dodajajo, da bi bilo potrebno vladne sile usmeriti tudi v zmanjševanje tveganj na področju javnih financ, v pripravo ukrepov za zmanjšanje stopnje inflacije ter v zajezitev cen surovin, energentov in hrane, hkrati pa je potrebna tudi priprava ukrepov na področju zdravstvene reforme.

»Precejšnji izzivi so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer obstajajo kadrovski deficit, problem motivacije in usposabljanja zaposlenih,« še dodajajo na SPIRIT in poudarijo, da bo nujen tudi dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ki je tesno povezan z rastjo produktivnosti ter digitalno preobrazbo podjetij in javnega sektorja.

Vsemu temu se pridružujejo tudi nujne naložbe v zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi v osnovno infrastrukturo – železnice, energetske projekte ter letalsko povezljivost.

»Da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino „inovacijskih sledilcev“ na ravni Evropske unije pa bo treba okrepiti tudi znanstveno infrastrukturo, kjer bo napredek zaradi uveljavljanja novega zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti,« še opozarjajo v SPIRIT Slovenija.

Centralizacija tudi na področju tujih neposrednih naložb

Kako so tuje neposredne naložbe v Sloveniji razporejene po regijah? Največ jih je usmerjenih v Osrednjeslovensko regijo, kjer je bilo konec leta 2022 po podatkih Banke Slovenije 58,4 % vseh investicij.

Po velikosti tujih neposrednih investicij so ji sledile regije Podravska z 10,4 %, Gorenjska s 7,5 %, Obalno-kraška s 5,0 % ter Savinjska s 4,2 %. »Preostalih osem regij je skupaj privabilo 14,4 % vseh tujih neposrednih investicij,« še pripomnijo na SPIRIT Slovenija in dodajo, da se regionalna razdelitev vse od začetka spremljanja statistike bistveno ne spreminja.

Kaj odstotki pomenijo v finančnem smislu? Podatki razkrijejo, da je v letu 2022 preko neposrednih tujih naložb Osrednjeslovenska regija prejela 11,8 milijarde evrov, pri čemer je v tem letu zabeležila 640 milijonov evrov sredstev več kot v preteklem obdobju.

Tudi pri investicijah Podravska regija potegne kratko

Centralizacija je glede na več kot polovico tujih neposrednih naložb, ki so usmerjene v center Slovenije, vidna tudi na področju investicij. Zakaj gre torej na v Podravsko regijo le dobra desetina tujih naložb?

Kot razloži Božidar Pučnik, vodja projekta Invest Podravje na Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor, se Podravska regija sooča z dvema pomembnima izzivoma.

»Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v Podravski regiji bistveno zastaja za slovenskim povprečjem (v katerega so vključeni tudi podatki iz Podravja),« pojasnjuje Pučnik ter dodaja, da je kar 88 % delovne sile v Podravju zaposlenih v podjetjih, ki ne dosegajo niti slovenskega povprečja dodane vrednosti na zaposlenega, pri čemer pripomni: »To pomeni, da nam primanjkuje dobro plačanih in kvalitetnih delovnih mest.«

Iz tega izhaja naslednja težava – zaradi pomanjkanja kvalitetnih delovnih mest se namreč Podravska regija srečuje z ogromno dnevno migracijo delovne sile. »Ocenjujemo, da se jih okoli 30.000 dnevno vozi na delo v sosednjo Avstrijo, še okoli dodatnih 7.000 pa v druge slovenske regije,« pojasnjuje Božidar Pučnik, ki dodaja:

»V zatečenem stanju si to lahko interpretiramo kot socialni korektiv. Potrebno pa se je zavedati, da bo v času gospodarske krize lahko rezultiralo v visoki stopnji brezposelnosti, dolgoročno pa tudi z t.i. »begom možganov«.«

Podravska kot prva s posebno strategijo

Prav zaradi izzivov Podravske regije so na RRA Podravje – Maribor vzpostavili poseben projekt Invest Podravje – Slovenija, v okviru katerega je bila oblikovana Strategija privabljanja investitorjev v Podravsko regijo.

Kot pojasni Božidar Pučnik, vodja projekta, je Podravska prva regija, ki ima sprejeto tovrstno strategijo, kar ji po njegovih besedah omogoča, da preide iz pasivnega načina tj. z odgovarjanja na povpraševanje, na aktivni način privabljanja, tj. na ciljno privabljanje podjetij iz ciljnih sektorjev.

V sklopu strategije je bilo tako določenih 10 ključnih sektorjev, med katerimi so proizvodnja in popravila ter montaža strojev in naprav; arhitekturno in tehnično projektiranje ter tehnično preizkušanje in analiziranje; proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, gostinske nastanitvene dejavnosti; računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov; proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter proizvodnja električnih naprav.

Strategija je že obrodila sadove, pojasni Pučnik, ki pove, da so v času trajanja projekta s strani investitorjev prejeli 89 povpraševanj, pripravili prav toliko ponudb ter organizirali 8 ogledov lokacij, ob tem pa je en investitor lani decembra pri nas ustanovil podjetje, eden je v fazi odkupa zemljišč, dva pa se še glede investicij dokončno odločata.

Vseeno pa projekt ni bil tako uspešen, kot bi si želeli, pojasnjuje Pučnik, ki doda, je projekt s strani vseh občin Podravske regije ni doživel dovolj podpore, ob tem pa bi bilo potrebno, da bi bil projektni pristop sočasno podprt tudi s strani nacionalnega nivoja.

Kot je prepričan Pučnik, je namreč Podravska regija z vidika prednosti za tuje investitorje vsekakor zanimiva. Odlikuje jo namreč razpoložljiva, izobražena delovna sila, ki je za primerno plačilo na razpolago – okvirno 37 000 ljudi se namreč dnevno vozi na delo izven regije.

Žal pa se prednosti pogosto skrijejo za slabosti. Pučnik pojasni, da ključno slabost predstavlja dejstvo, da za investitorje nimamo pripravljenih zemljišč, ob tem pa so težava tudi dolgi postopki sprememb OPN in OPPN. Dodatni problem je tudi Zakon o vodah, ki na Dravskem polju preprečuje večino investicij, hkrati pa Božidar Pučnik opozarja še, da v Podravski regiji ni vzpostavljenega upravljanja poslovnih con, ki bi omogočilo optimalno uporabo degradiranih območij.

Izziv za prihodnost: ob privabljanju investitorjev tudi decentralizacija

Jasno je torej, da je v prihodnje na privabljanje tujih investitorjev v Slovenijo pogledali z nekoliko širše perspektive – ni dovolj le, da izpostavimo pozitiven trend, ključno je tudi, da v okviru privabljanja načnemo tudi problem precej občutne centralizacije. Potenciala za investicije gotovo nima le Osrednjeslovenska regija, ki jih je deležna največ ...