Je pa zato po nekajtedenski odsotnosti prišla obtožena nekdanja članica uprave banke Manja Skernišak.
Skernišakova je kar nekaj časa svojo odsotnost opravičevala z zdravstvenimi težavami, za kar je sodišču poslala tudi zdravniško potrdilo, ki velja do konca novembra. Sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šošterič je zato imenoval izvedenca psihiatrične stroke, ki je ugotavljal, ali so zdravstveni razlogi obdolžene dejansko takšni, da ta trenutno ne more sodelovati na sojenju.
Kakšne so ugotovitve izvedenca, je javnosti ostalo neznano, saj senat na zahtevo njenega zagovornika Valterja Bogataja mnenja zaradi občutljivosti osebnih podatkov ni vstavil v sodni spis, z njim se je lahko seznanilo zgolj tožilstvo. Najverjetneje gre za to, da bodo obravnave poslej razpisane manj pogosto, kljub temu pa je sodni senat sklenil Skernišakovo znova vključiti v postopek, iz katerega jo je nedavno začasno izločil.
Na sodišče so bile danes vabljene priče, ki prihajajo iz vrst nekdanjih zaposlenih v Novi KBM, a se vabilu ni odzvala nobena, kar je sodnica pripisala tudi dejstvu, da so jih zaradi čakanja na že omenjeno izvedensko mnenje vabili precej pozno.
Obramba in specializirano državno tožilstvo sta se strinjala, da takratnega komercialista v banki Matjaža Majcna, ki je na z zadevo povezanih poslih delal le nekaj mesecev, že v sodni preiskavi pa se ni prav veliko spomnil, ni več potrebno vabiti na sodišče.
Na sodišče sta se pisno obrnila še Jasmina Kramer in Igor Gatnik, ki sta oba zaprosil, da ju ne bi več vabili za priči. V obeh primerih gre za nekdanja uslužbenca, ki sta bila zadolžena za notranjo revizijo. Prva je pojasnila, da je že šest let v pokoju in da se po toliko letih spominja še zelo malo, prav tako pa ne razpolaga več z nobeno dokumentacijo, za povrh pa se bori še zdravstvenimi težavami. Drugi je pojasnil, da zaradi dveh operacij še vsaj dva meseca ne bo sposoben za prihod na sodišče.
Ker pa je bila Kramerjeva na zaslišanju pred šestimi leti kar precej zgovorna, zlasti na račun nekdanjega direktorja KBM Fineka in pozneje KBM Leasinga Igorja Šujice sta skupaj z zagovornikom Nenadom Zečevićem vztrajala, da se jo vseeno neposredno zasliši.
Ob tem, da je po njunem v njenem pričanju šlo za nekatere nelogičnosti v sosledju dogodkov, se je Zečević dotaknil tudi njenih besed, da je o podobnih vprašljivih bančnih poslih slišala iz nemških medijev, kjer da so bankirji že začeli prihajati iz zapora, ko se je pri nas takšno dogajanje šele začelo. Spomnil je namreč, da se je svetovna finančna kriza začela šele leta 2008, očitki tožilstva obtoženim pa segajo v letu 2006 in 2007.
Kramerjeva je sicer na omenjenem zaslišanju povedala, da se spomni družbe Multiconsult, ki naj bi bila po njenem projektno podjetje, namenjeno špekulativnim poslom z nepremičninami, ki je zemljišča kupovalo od drugih projektnih podjetij, pri tem pa pred odobritvijo kreditov naj ne bi bile opravljene cenitve premoženja in sklenjene kupoprodajne pogodbe.
Specializirano državno tožilstvo obdolženim očita, da so v letih 2006 in 2007 prek kreditnega odbora in članstva v nadzornem svetu njihove hrvaške družbe Multiconsult, preimenovane v KBM Projekt, s svojim vplivom dosegli, da mu je banka odobrila osem kreditov, s katerimi je to financiralo nakup poslovnih deležev različnih hrvaških projektnih družb.
Te so tik pred tem na Hrvaškem kupovale nepremičnine, Multiconsult pa jih je nato z nakupom podjetij občutno preplačal, s čimer so omenjeni po besedah tožilke takrat drugo največjo državno banko oškodovali za dobrih 25 milijonov evrov.
STA
