V zadnjem obdobju vse več staršev poroča o težavah in pritiskih, ki so jih deležni sami oziroma njihovi otroci, ki v šolah ne želijo nositi mask. Te so sicer povsod v šoli obvezne za učenke in učence od 6. do 9. razreda, za zaposlene ter za dijake in študente, otroci od 1. do vključno 5. razreda pa maske nosijo v skupnih prostorih ter pri gibanju po šoli. Mnogi so se temu uprli in nekateri mask tudi ne nosijo.

Na drugi strani tudi mnogi učitelji izpostavljajo, da so v šolah izpostavljeni vse večjim grožnjam in pritiskom staršev, češ da gre za kršenje ustavne pravice otrok do nedotakljivosti oziroma telesne in duševne celovitosti. Ob tem je tudi Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, pozval starše, ki imajo dvome ali zadržke glede izvajanja odlokov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa v šolah, naj pobude naslavljajo na pravilne naslove, kajti vodstva šol to niso. Nekateri ravnatelji se namreč zaradi izvajanja odlokov soočajo z grožnjami s kazenskimi ovadbami, to pa po njegovih besedah ni na mestu ter vnaša nepotreben nemir in dodatno delo.

Na drugi strani tudi mnogi učitelji izpostavljajo, da so v šolah izpostavljeni vse večjim grožnjam in pritiskom staršev, češ da gre za kršenje ustavne pravice otrok do nedotakljivosti oziroma telesne in duševne celovitosti.

Tudi Bojana Pustinek iz civilne iniciative Otrok ne damo je v pismu predsedniku Pahorju opozorila na problematiko, s katero se vsakodnevno srečujejo šolniki: “Učitelji in otroci smo v šolah deležni vse večje represije. Prisilno – obvezno testiranje učiteljev, obvezno nošenje mask ves čas pouka za učitelje in otroke od 6. razreda dalje, napovedano izvajanje samotestiranja otrok v šolah so tri najbolj očitne kršitve naših pravic in dostojanstva. Smo med redkimi državami v Evropi, kjer učitelju grozi izguba službe, če odkloni (invazivno) testiranje. Nadzoruje nas inšpektor, ki se sam ne testira,” je izpostavila.

Na posameznih šolah še odprti postopki

Učitelji in ravnatelji sicer lahko zaradi nenošenja mask otrok podajo prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo.  Ta ima namreč pooblastila za izvajanje nadzora v 46.a členu Zakona o nalezljivih boleznih od sprejema Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitve njenih posledic za državljane in gospodarstvo in dodatno od prejema Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19.

Ob tem omenjeni zakon tudi neposredno na podlagi 39. člena, določa, kakšen je postopek zoper posameznika, ki ne upošteva omenjenih določb, istočasno pa so v sklopu zakona predpisane tudi kazenske sankcije. Kot ob tem poudarjajo, mora Inšpektorat upoštevati tudi določbe 30. člena Zakona o prekrških, ki tako določa različne postopke zoper otroke in mladoletnike.

Učitelji in ravnatelji lahko zaradi nenošenja mask otrok podajo prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, ki ima pooblastila za izvajanje nadzora.

“Konkretnih podatkov o številu prijav Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne moremo podati, saj gre za način izvajanja nalog posamezne službe, istočasno pa so v posameznih šolah še odprti postopki, zaradi česar do zaključka ne moremo podajati informacij ali gre dejansko za sum storitve prekrška ali zgolj neupoštevanje Določb hišnega reda. Lahko pa potrdimo, da smo s strani šol prejeli nekaj deset različnih obvestil, pri čemer vsako posebej preučujemo v smislu ugotavljanja elementov prekrška,” so za naš medij pojasnili iz Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. 

CSD lahko starše povabi na razgovor

V zadnjem obdobju so nekateri starši prejeli tudi poziv s strani Centra za socialno delo (CSD), in sicer na razgovor v zvezi z uporabo maske njihovih otrok v šolah. Ob tem smo se obrnili tudi na mariborski CSD, saj nas je zanimalo na podlagi česa starše vabijo na razgovore, kako ta poteka oziroma kakšen je sploh postopek v teh primerih.

Kot je pojasnila Marjana Bravc, direktorica CSD Maribor, sami staršev ne pozivajo na razgovore zaradi nenošenja mask, saj imajo uslužbenci druge prioritete in obilo drugega dela, ki je vsekakor pomembnejše.

“Na CSD smo dobili v marcu dobili nekja dopisov inšpektorata za šolstvo in šport glede obravnave nenošenja zaščitnih mask otrok v osnovni šoli. Na osnovi tega je naša Skupnosti CSD obvestila in podala naše stališče naše MDDSZ in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Naše stališče je, da CSD nimamo javnih pooblastil, da bi v teh primerih ukrepali. Starši so tisti, ki imajo v skladu z Ustavo in pristojno družinsko zakonodajo dolžnost in pravico skrbeti in vzgajati svoje otroke, vse v njihovo korist. CSD – ji smo dolžni poseči le, če je otrok ogrožen. Strokovno vprašanje ali je nenošenjemaske otroka v prostorih šole predstavlja ogroženost otroka je vprašanje zdravstvene stroke in je ni mogoče naložiti strokovni presoji strokovnih delavcev na centru za socialno delo. Prav tako imamo na CSD ogromno dela z odpravljanjem stisk vseh struktur prebivalstva, ki so zaradi spremenjenih »koronskih« okoliščin še izrazitejše,” je za naš medij pojasnila Bravčeva.

Na CSD Maribor staršev zaradi nenošenja mask otrok v šolah niso pozivali na razgovore, saj imajo uslužbenci druge prioritete in obilo drugega dela, ki je vsekakor pomembnejše. 

Vabljenje staršev na razgovore na CSD zaradi nenošenja mask tako ni smiselno, saj gre za vprašanje zdravstvene stroke, o katerem strokovni delavci centra za socialno delo ne morejo presojati.

“Za zapoved nošenja mask ni strokovnih podlag”

Skupina skrbnikov mladoletnih otrok je sicer že marca vložila pobudo za presojo ustavnosti odloka, ki določa obvezno uporabo zaščitne maske na javnih krajih oz. prostorih in je med drugim obvezna za učence od 6. razreda osnovne šole do 4. letnika srednje šole.

Po mnenju pobudnikov določbe odloka grobo posegajo v njihove pravice in nasprotujejo ustavnim določbam, ki se nanašajo na pravno državo, enakost pred zakonom, na prepoved mučenja, enako varstvo pravic, osebno dostojanstvo, nedotakljivost telesne in duševne integritete, na svobodo izražanja in pravice otrok. Obenem po njihovi oceni predstavljajo grobo kršitev določb evropske konvencije o človekovih pravicah in konvencije o otrokovih pravicah.

Po mnenju pobudnikov določbe odloka grobo posegajo v njihove pravice in nasprotujejo ustavnim določbam, ki se nanašajo na pravno državo, enakost pred zakonom, na prepoved mučenja, enako varstvo pravic, osebno dostojanstvo, nedotakljivost telesne in duševne integritete, na svobodo izražanja in pravice otrok.

Pobudniki menijo, da je zapoved nošenja mask arbitraren ukrep, ki ne temelji na kakršnih koli strokovnih podlagah, zato ni mogoče preveriti ne potrebnosti oziroma nujnosti ukrepa ne njegove primernosti in učinkovitosti za doseganje zasledovanih ciljev.

“To velja še posebej zato, ker se otroci v šoli pretežno nahajajo v t. i. družabnih mehurčkih, to je v zaključenem krogu ljudi in se družijo le v zaprtih skupinah, kar je še do nedavnega zadostovalo za izjemo od obveznega nošenja mask,” še izpostavljajo.

Sama obveznost nošenja mask v šolah sicer po njihovem mnenju nima prav nobenega dokazanega učinka na širjenje oziroma obvladovanje epidemije covida-19. Na drugi strani pa ima po navedbah pobudnikov ustavne presoje dolgotrajno vsakodnevno nošenje maske številne negativne posledice, ki se odražajo na telesnem in duševnem zdravju, pomenijo pa tudi resno oviro pri socialnih stikih.