Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo vrsto ukrepov za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Med drugim želi olajšati umeščanje sončnih, pa tudi vetrnih elektrarn v prostor. V prometu pa bi prehod na alternativna goriva spodbujalo z uvedbo prispevka, ki bi ga lastniki vozil plačali ob vsakokratni registraciji vozila.
Za kakšen znesek bi naj šlo?
Kot je izpostavil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, želijo promet kot največjega onesnaževalca razogljičiti. Zakon po njegovih pojasnilih predvideva uvedbo posebnega prispevka, ki bi ga lastniki vozil plačali ob vsakokratni registraciji vozila, njegova višina pa bo odvisna od okoljskih parametrov vozila. Šlo pa bi naj za nekaj deset evrov.
Virov za ta prispevek je po Kumrovih besedah lahko več – lahko je proračun, lahko evropska sredstva, sredstva iz podnebnega sklada, sredstva iz kohezijske politike … Prvi prispevek v minimalnem znesku bi bil po ministrovih pojasnilih uveden z letom 2024.
Prispevek za spodbujanje prehoda na alternativna goriva naj bi uporabili za pripravo lokacij in kasneje polnilnih parkov z alternativnimi gorivi. Ne samo za elektriko, temveč tudi za vodik, utekočinjen naftni in zemeljski plin in podobno. Če prispevka ne bo mogoče uvesti, bo vir za uvedbo teh polnilnih parkov proračun.
Plačevali ga bodo tudi lastniki električnih vozil.
Slovenija pri prehodu na obnovljive vire energije ni najbolj uspešna
“Na ministrstvu se ves čas trudimo naslavljati energetsko draginjo in pripravljati ukrepe, ki prihajajo v jesenskem in zimskem času, vzporedno pa smo ves čas delali na srednje- in dolgoročnih ukrepih,” je povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. S paketom petih ukrepov ciljajo na to, da bi fosilna goriva v srednje- in dolgoročni perspektivi nadomestili z obnovljivimi viri energije.
Slovenija, kot je pojasnil minister, pri tem ni najbolj uspešna. “S statističnimi prenosi smo pokrili doseganje cilja za leto 2020, pa tudi za lani,” je spomnil in dodal, da želijo s pripravljenimi ukrepi ta manko hitreje nadoknaditi, hkrati pa državi omogočiti cenejši in bolj zanesljiv vir energije.
Takšni so ukrepi
Prvi ukrep je predlog dolgoročnega časovnega načrta za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let, ki ga bo vlada predvidoma potrdila v četrtek. Drugi je zakon za umeščanje naprav z obnovljivimi viri energije v prostor. Gre predvsem za sončne elektrarne, pa tudi vetrne. Ministrstvo bo o njem opravilo javni posvet. Ministrstvo je v okviru tretjega ukrepa pripravilo tudi lokacije oz. točke, kjer so možne priključitve na prenosno oz. na distribucijsko omrežje. Identificirali so jih 89, od teh jih je 58 pripravljenih za takojšen priklop.
Po ministrovih besedah je Slovenija s pokrivanjem individualnih streh s sončnimi elektrarnami na repu EU. “Mi želimo to pospešiti, tako da gremo s temi ukrepi tudi v gradnjo večjih elektrarn, v polja sončnih elektrarn. Tu pa pridejo do izraza točke priključitve,” je pojasnil. Gre za zemljišča, ki nimajo problematičnega umeščanja v prostor, zato se lahko sončne elektrarne zelo hitro umestijo. Pri tem pa se mora spoštovati okoljsko zakonodajo, je poudaril Kumer.
V okviru četrtega ukrepa je ministrstvo pripravilo pojasnila za državljane, ki se nanje obračajo glede nejasnosti pri postavitvi sončnih elektrarn na individualnih objektih. “Želimo jih usmeriti na pravega deležnika,” je dejal Kumer.
Kot zadnjega izmed petih ukrepov je ministrstvo pripravilo nov zakon o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Gre za prvi takšen zakon, s katerim želijo nasloviti nove tehnologije, kot so na primer vodik, sintetični metan, utekočinjen naftni plin in elektrika, poroča STA.
