Za Mednarodni dan civilnega letalstva je včerajšnji 7. december razglasila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO – International Civil Aviation Organisation). Gre za najpomembnejšo in največjo svetovno organizacijo na področju civilnega letalstva, katere članica je tudi Slovenija. Namen tega dne je okrepiti zavest o pomenu mednarodnega civilnega letalstva za družbeni in gospodarski razvoj držav. ICAO je sklenil, da bo od leta 2020 do leta 2023 slogan Mednarodnega dne civiolnega letalstva: »Spodbujanje inovacij za globalni letalski razvoj

Podatki raziskave »Air Transport Action Group« kažejo, da sektor zračnega prometa podpira na globalni ravni 65,5 milijonov delovnih mest in ustvari 2,7 bilijona ameriških dolarjev prometa. V tej panogi sodeluje več kot 10 milijonov žensk in moških, da 120.000 letov in 12 milijonov potnikov na dan varno prepeljejo na svoje cilje. Širša dobavna veriga, vplivi pretoka in delovna mesta v turizmu, ki jih omogoča zračni promet, kažejo, da vsaj 65,5 milijona delovnih mest in 3,6 odstotka svetovne gospodarske dejavnosti podpira letalska industrija. Letenje ostaja najbolj varen način prevoza.

Ob Mednarodnem dnevu civilnega letalstva, z direktorjem Letalskega centra Maribor, Danilom Kovačem: »Klub s 93 letno tradicijo združuje vse ljubitelje letalstva, pilote in padalce. Začetki kluba segajo v leto 1927, s pojavom prvih letal v Mariboru. V svojih vrstah trenutno združujemo 180 članov in 76 učencev, ki se aktivno vključujejo v delovanje kluba. V okviru šolanja lahko zainteresirani pridobijo licenco za: motorno letenje (licenca PPL/A), jadralno letenje (licenca SPL), ultra lahko letenje z motornimi letali (licenca ULN/A) in licenco za padalstvo (licenca PL/A,B). Vsako leto v povprečju 4 – 5 učencev v posamezni panogi,« je povedal.

87 % odstotkov manj potnikov

Po podatki Statističnega urada Republike Slovenije je v mesecu juniju 2020 z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odpotovalo ali na to letališče pripotovalo 5.000 potnikov, kar je za 97 % manj kot v juniju 2019. V mesecu avgustu 2020 je odpotovalo ali na to letališče pripotovalo 28.000 potnikov, kar je za 87 % manj kot v avgustu 2019. V mesecu septembru 2020 je odpotovalo ali na to letališče pripotovalo okoli 21.700 potnikov, kar je za 87 % manj kot v septembru 2019. Leta 2018 je preko treh slovenskih mednarodnih letališč (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Letališče Portorož) potovalo 1,81 milijona potnikov.

V mesecu avgustu 2020 je odpotovalo ali na to letališče pripotovalo 28.000 potnikov, kar je za 87 % manj kot v avgustu 2019. V mesecu septembru 2020 je odpotovalo ali na to letališče pripotovalo okoli 21.700 potnikov, kar je za 87 % manj kot v septembru 2019. Leta 2018 je preko treh slovenskih mednarodnih letališč (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Letališče Portorož) potovalo 1,81 milijona potnikov.

Med prvimi desetimi državami po številu potnikov v rednem prevozu na ali iz Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana v letu 2018 so: Nemčija, Združeno kraljestvo, Turčija, Belgija, Švica, Francija, Nizozemska, Avstrija in Črna Gora. Tudi blagovni promet na vseh treh omenjenih letališčih je manjši. Količina blaga, naloženega in razloženega z letal v letu 2018 je znašala 2.357 ton blaga.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in edino poleg letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, primerno za mednarodni komercialni letalski promet, opremljeno z ILS. Leta 2008 je bilo preimenovano po aviatiku in konstruktorju leta – pionirju letalstva – Edvardu Rusjanu. Začasno izvaja storitve obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor družba DRI upravljanje investicij, d.o.o., na podlagi pogodbe, sklenjene z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije. Trenutno se letališče najbolj uporablja za šolanje pilotov.

Letos skoraj sto helikopterskih intervencij

Po podatkih Slovenskega letalskega portala sierra5.net je od leta 2016 tudi mariborsko letališče izhodišče za helikoptersko pomoč za vzhodno polovico Slovenije. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) v Sloveniji je sicer v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve pa sodelujeta kot izvajalca helikopterskih prevozov. Od leta 2016, pa do avgusta 2020 je bilo izvedenih 642 intervencij, od tega 99 v letu 2020. Ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči sestavlja pet članov, dva pilota, tehnik letalec, en zdravnik in en reševalec (diplomiran zdravstvenik).