V Komunali Slovenska Bistrica odpadno vodo čistijo s postopkom z aktivnim blatom. Zagotavljajo pa tudi terciarni postopek čiščenja: iz odpadne vode odstranjujejo dušik in fosfor, do predpisanih mejnih vrednosti.

Lani septembra so v podjetju pričeli pilotni projekt doziranja pripravka Eco Tabs. Z njim so želeli omejiti povečanje količine dehidriranega blata na čistilni napravi, tudi zaradi razmer na trgu. V odpadno vodo na čistilnih napravah zdaj dozirajo tablete ali praške, doziranje pa prilagajajo trenutni obremenitvi odpadne vode. Po njihovih informacijah pripravke testirajo še na nekaterih drugih čistilnih napravah po Sloveniji.

“V času devetmesečnega pilotnega testiranja je ugotovljeno, da sta se s primerljivim obdobjem brez doziranja pripravka znižali tako poraba električne energije kot količina dehidriranega blata. Slednja se je skupno na obeh čistilnih napravah znižala za 15 odstotkov na kubični meter očiščene vode,” so razkrili v Komunali Slovenska Bistrica.

Dodali so, da je ob uporabi novega pripravka zaradi pospešene razgradnje maščob potrebnih tudi manj čiščenj strojev in naprav na čistilni napravi. Zmanjšala se je tudi poraba kemikalij za obarjanje fosforja.

Bazen 1, aeracija (foto: Komunala Slovenska Bistrica)

Z novim pripravkom je blata in smradu manj

Eco Tabs pripravki so namenjeni izboljšanju učinkovitosti delovanja bioloških procesov čiščenja odpadnih vod. V slovenjebistriški komunali so pojasnili: “Pripravki vsebujejo optimalno razmerje vzgojenih aerobnih nepatogenih in netoksičnih kultur mikroogranizmov in nutrientov, ki pospešujejo rast mikroogranizmov in razgradnjo organskih snovi in maščob v odpadni vodi.”

“Z doziranjem pripravka izboljšamo pogoje za delovanje biološkega procesa, zmanjšamo prirast blata in neprijetne vonjave,” so povedali v Komunali Slovenska Bistrica.

V pripravku Eco Tabs je tudi okoli 15 odstotkov natrijevega peroksikarbonata, ki ob stiku z vodo dodatno zagotavlja sproščanje kisika in natrijevega karbonata. “Natrijev karbonat delno nevtralizira odpadno vodo, sproščeni kisik iz peroksida pa reagira s toksičnimi snovmi v odpadni vodi, kot so vodikov sulfid in drugi sulfidi, tioli ter merkaptani, ter jih pretvori v netoksičen natrijev sulfat in druge soli organskih sulfidov,” so podrobneje pojasnili v Komunali Slovenska Bistrica.

Iztok čistilne naprave Slovenska Bistrica (foto: Komunala Slovenska Bistrica)

S testiranjem bodo zaključili to jesen

V Komunali Slovenska Bistrica so z novim pripravkom količino odpadnega blata doslej znižali za okoli 15 odstotkov, napovedano pa je bilo za do 30 odstotkov. Povedali so, da bodo pilotno testiranje zaključili z oktobrom letos: “Takrat bomo primerjali rezultate, saj v obdobju od junija do septembra na čistilno napravo pripeljemo večje količine grezničnih gošč, ki močno vplivajo na obremenitve čistilnih naprav in proizvodnjo blata.”

V podjetju letno proizvedejo 1.500 ton dehidriranega blata

V Komunali Slovenska Bistrica imajo v upravljanju dve večji čistilni napravi, v Slovenski Bistrici s 15.000 populacijskimi enotami in v Pragerskem z 8.500 populacijskimi enotami. Letno prevzemajo še okoli 9.000 kubičnih metrov izcednih vod in okoli 9.500 kubičnih metrov greznične gošče iz občin Slovenska Bistrica, Rače-Fram, Poljčane, Makole in Oplotnica.

V Komunali Slovenska Bistrica letno proizvedejo okoli 1.500 ton dehidriranega odpadnega blata.

Dehidrirano blato (foto: Komunala Slovenska Bistrica)

Blato predelujejo v gradbeni material

Po težavah v letu 2019 so v Komunali Slovenska Bistrica začeli iskati rešitve za obdelavo odpadnega blata. Povedali so: “Ker imamo v upravljanju tudi odlagalno polje za nenevarne odpadke na področju CERO Pragersko, je za nas, tudi v skladu s smernicami ministrstva za okolje, bila rešitev predelava blata v kompozit oziroma gradbeni material, s katerim lahko prekrivamo odlagalno polje.”

Iz blata pridobljen kompozit je mogoče uporabljati tudi za nasipe ali zasipe za sanacijo degradiranih območij.

V slovenjebistriški komunali imajo po izvedbi javnega naročila za predelavo blata v kompozit rešitev z odpadnim blatom zagotovljeno za obdobje štirih let: “Vsekakor pa moramo že sedaj iskati tudi druge rešitve in sodelovati pri projektih termične obdelave odpadnega blata.”

Iztok iz čistilne naprava Slovenska Bistrica (foto: Komunala Slovenska Bistrica)

Potrebujemo generalno rešitev, kam z blatom

V Komunali Slovenska Bistrica so opozorili, da glede na proizvedene količine blata v Sloveniji potrebujemo generalno rešitev, kam z njim. “Odpadno blato sodi v področje občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vendar bi glede na dane usmeritve, predvsem termične obdelave blata, to moralo soditi v okvir državne gospodarske javne službe,” so dejali.

Dodali so: “S postavitvijo sežigalnic bi morala država tudi predpisati prispevna področja za posamezno sežigalnico, da se blato, tako kot ostali odpadki, ne bi razvažalo po celi Sloveniji.”