Z letošnjo raziskavo o položaju mladih na trgu dela so tako po besedah Jarčeve med drugim razbili mite, da si mladi ne želijo več pogodb za nedoločen čas, da je mladim bolj pomembna svoboda in da se ne želijo zavezati enemu delodajalcu. 34 odstotkov vprašanih pa trenutno na zaposlitev čaka že več kot eno leto.
Mladi nižajo svoje standarde in pristajajo na slabše delovne pogoje
Mladi so po besedah strokovne sodelavke sindikata Anje Korošec za delo pripravljeni sprejeti marsikaj, med drugim so pripravljeni pristati na kršenje zakonodaje in sprejeti slabše delovne pogoje. “Mladi obravnavajo svoj položaj kot brezizhoden in imajo ponotranjen občutek, da so oni tisti, ki morajo znižati standarde in pristati na slabše delovne pogoje,” je poudarila.
Trenutno 32 odstotkov vprašanih opravlja delo, za katerega niso plačani, kar 80 odstotkov mladih pa dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene, kažejo podatki raziskave. Skoraj polovica je pripravljena odpreti tudi svoj s.p., če bi bil to pogoj za opravljane dela. Če pa bi imeli možnost izbire, bi to obliko dela izbrali le štirje odstotki anketiranih.
Odprtje s.p.-ja za mlade dandanes ni svobodna izbira
“Odločitev, da mladi danes odprejo s.p., tako ni svobodna izbira, ampak so mnogokrat prisiljeni v to,” je opozorila Koroščeva. Kljub temu pa se je le 10 odstotkov mladih v primeru kršitev na trgu dela že obrnilo na katero izmed pristojnih institucij.
V sindikatu so bili presenečeni tudi nad tem, da 30 odstotkov mladih za nadure ne dobi plačila ali dodatnih prostih dni. Se pa mladi glede na raziskavo sindikata srečujejo tudi z diskriminacijo na delovnem mestu, predvsem zaradi narodnosti in spola.
V raziskavi so preverjali tudi, kako dobro se mladi zavedajo svojih pravic. Skoraj polovica vprašanih ne ve, do kdaj lahko na Zavodu RS za zaposlovanje koristijo pravice kot mladi. Poleg tega jih je le deset odstotkov vedelo, kaj se zgodi, če zamudijo rok za oddajo prošnje za prejemanje denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti.
