Podjetje Geneplanet je na ministrstvo za zdravje naslovilo zahtevek za revizijo javnega naročila za nakup hitrih testov, poroča portal Necenzurirano. Njihove teste, ki so jih ponudili po najugodnejši ceni, je razpisna komisija sicer izločila iz postopka, ker je manjkal kontrolni material, s katerim se preverja, ali testi sploh delujejo.
Iz dokumentacije, dostopne po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je po poročanju portala Necenzurirano razvidno, da je Geneplanet na javnem naročilu oddal najugodnejšo ponudbo. Pol milijona testov kitajskega proizvajalca Wesail je bil pripravljen državi dobaviti po ceni 2,15 evra z DDV na test.
Podjetje Majbert Pharm, ki ga je zdravstveno ministrstvo na koncu izbralo in pri njem naročilo pol milijona hitrih testov, je prvotno ponujalo okoli tri cente dražji test, vendar je v nadaljevanju ceno znižalo na 1,982 evra.
A kot poroča Necenzurirano, Geneplanet do pogajanj o ceni sploh ni prišel, saj ga je razpisna komisija izločila iz postopka, češ da ne izpolnjuje osnovnih pogojev javnega naročila. Ocenila je, da pri njihovih hitrih testih manjka kontrolni material, s pomočjo katerega lahko uporabniki preverijo, ali testi sploh delujejo.
13 podjetij dostavilo vzorce
Kot je spomnil portal Necenzurirano, je bilo k sodelovanju na javnem naročilu ministrstva za zdravje za dobavo hitrih testov povabljenih 42 dobaviteljev. Ponudbo je oddalo 16 podjetij, a le 13 jih je dostavilo vzorce. Razpisna komisija je po pregledu slednjih ocenila, da pogojem ustrezajo samo hitri testi štirih dobaviteljev, med katerimi je bila ponudba podjetja Majbert Pharm najugodnejša.
Spletno Delo medtem poroča, da je podjetnik Joc Pečečnik zaradi dobavljenih, a neplačanih mask vložil tožbo zoper zavod za blagovne rezerve. Kot je spomnil časnik, je družba Public Digital Infrastructure, ki je v lasti družbe Elektronček Group Joca Pečečnika, aprila lani sklenila posel za dobavo zaščitne opreme državi s Kitajske v skupni vrednosti 31 milijonov evrov.
Medtem ko je velik del te opreme še v uporabi, se je zapletlo pri maskah FFP2, za katere so na blagovnih rezervah trdili, da niso ustrezne, in jih niso hoteli plačati, čeprav so bile nabavljene v skladu s količinskimi in kakovostnimi zahtevami blagovnih rezerv, ki so to opremo tudi uradno prevzele, še navaja Delo.
STA
