Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu.
Izkoristili vse pro rata možnosti
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
Naknadna potrditev dodatne ponudbe
“Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila,” so poudarili ministrstvu.
Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili z ministrstva za zdravje.
Evropska komisija zagotovila dovolj odmerkov
Evropska komisija je novembra lani v okviru prve pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem za povezavo zagotovila 200 milijonov odmerkov cepiva ter opcijskih dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki bi jih proizvajalec dobavil, ko bi cepivo odobrili. Evropska komisija se je 15. decembra odločila za nakup teh opcijskih 100 milijonov odmerkov, poleg tega je v januarju predlagala še nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov skupaj z novimi opcijskimi 100 milijoni odmerkov, ki pa bi jih lahko države članice donirale revnejšim državam ali drugim evropskim državam, pojasnjujejo v Bruslju.
STA