Ministrica dr. Pivec je v svojem govoru na otvoritvi sejma AGRA najprej spomnila: »Kmetijstvo in podeželje se posredno ali neposredno dotikata slehernega prebivalca Slovenije, saj v veliki meri vplivata na razpoložljivost lokalne hrane ter njeno kakovost, na kakovost bivanja in stanja okolja.«

O ženskah

Skupaj z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenijo Klampfer, predsednico Sveta za ženske na podeželju Vlasto Nussdorfer, predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule in predstavnico podeželske mladine in mladih kmetic se je Pivčeva udeležila tudi okrogle mize Vloga in pomen žensk na podeželju, kjer so opozorile na ključne probleme. Nerešene težave so še vedno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje žensk, nasilje nad ženskami ter tradicionalno dojeta vloga žensk, ki jih postavlja zgolj v kuhinjo in zasebno sfero ter jim ne dovoljuje karier ter udeleževanja v javni sferi.

Gastronomski biser

Ministrica je čas namenila tudi razpravi o preventivnem delovanju na področju zdravja živali ter poudarila pomembno vez med veterinarji in rejci živali. Kot posebno priložnost, ki bi lahko ponesla slovenski sloves v mednarodne vode, je bila tudi predstavitev možnosti, ki se ponujajo s projektom Slovenija – evropska regija gastronomije 2021. Ministrica Pivec je povedala: »Naš cilj je, da Slovenija postane prepoznavna destinacija s kakovostno in avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo ponudniki kakovostne, lokalno pridelane hrane.«

Prihodnost je v digitalizaciji

Na AGRI je potekal tudi posvet o rabi satelitskih posnetkov ter drugih digitalnih tehnologij in inovacij, ki lahko gredo z roko v roki s kmetijstvom. Ministrica dr. Pivčeva je izpostavila, da je ključna predstavitev pozitivnih plati digitalizacije: »Digitalne tehnologije in inovacije lahko povečajo proizvodnjo hranljive in varne hrane, ustvarijo možnosti za zaposlovanje in izboljšajo dogodek podeželskega prebivalstva. Kmetje z digitalnimi tehnologijami še niso dobro seznanjeni. Naša glavna naloga je na enostaven način pridelovalcem te tehnologije približati, da jih bodo videli kot korist, in ne kot obvezo.«

Tema so bili tudi izzivi gozdarstva, v obdobju od leta 2014 do 2018 je bilo zaradi žledoloma, vetroloma in podlubnikov poškodovanih več kot 19,2 milijonov kubičnih metrov lesne mase.

Višja cena, a bolj kakovostna hrana

Govorilo se je tudi o pomenu kakovostno pridelane hrane, o ekoloških živilih in načrtih, kako v slovenskih zavodih izboljšati prehrano. Izpostavljeno je bilo, da je potreben trud na obeh straneh – proizvajalci in država se morajo truditi za ustrezne pogoje in kakovostno hrano, uporabniki pa razumeti koristnost ekološko pridelanih živil ter sprejemati različne cene, ki pa pomenijo tudi višjo kakovost.

Vir: Facebook/Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano

Pohvala čebelarjem

Dr. Aleksandra Pivec je svoje navdušenje izrazila tudi nad slovenskimi čebelarji: »V tujini spoznavam kako smo vedno bolj prepoznavni in cenjeni kot dežela, kjer je doma čebelarstvo. Države, še posebno velike, se zelo dobro zavedajo pomena čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost. Moja iskrena zahvala gre vsem vam, ki se vsak dan trudite in delate s čebelami in s tem prispevate k napredku, ne samo slovenskega, ampak svetovnega kmetijstva.«

Naposled tudi zakonodaja

Tudi o načrtih in spremembah zakonodaje ter prihodnosti Skupne kmetijske politike se je govorilo in ministrica je vseh deležnikom položila na srce: »Morate biti pripravljeni, da kakšna želja in zahteva Slovenje ne bo uresničena in realizirana ob koncu reforme. Obstajajo različne ovire in omejitve, ki jih bomo morali upoštevati in se jim prilagoditi. Spoštovati moramo EU zakonodajo, vendar sem prva v vrsti, ki spodbujam in sem za spremembe predpisov, da bi lahko s tem prišli do rešitev, ki bi bile boljše za slovenski podeželski prostor.«

Vir: Facebook/Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano

Za mlade?

»Ena naših ključnih osrednjih nalog je dvigniti ugled kmetijstva in slovenskega kmeta ter zagotoviti pogoje za njegov nadaljnji obstoj in razvoj,« je še dodala: »Naši napori so usmerjeni tudi k pomoči mladim prevzemnikom kmetij ter uspešnem prenosu znanja med generacijami, kar je ključno za razvoj in sobivanje na podeželju.«

Ministrstvo z “robinhoodovsko” logiko

Toda o osnutku novega »Zakona o kmetijskih zemljiščih«, s katerim se ne strinjajo predvsem večja kmetijska podjetja, na AGRI ni bilo govora, kot nam zaupajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakon, ki bi velikim kmetovalcem odvzel zemljišča in jih namenil mladim kmetom ter manjšim podjetjem, je med »velikimi« kot so Panvita, Perutnina Ptuj Agro, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, GO-KO in drugimi dvignil precej prahu, saj bi tako dejanje slovenske politike vplivalo na njihovo poslovanje, posledično pa tudi na stanje slovenskega kmetijstva. Kaj bi pomenile zakonske spremembe, ki bi naj bile posredovane na Vlado RS v jeseni, smo pisali tudi v našem članku Zemljiški maksimum za dobro mladih kmetov?.

Kot povedo na ministrstvu, so v času javne razprave na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike prejeli obsežno število pripomb, ki jih proučujejo: »Pripombe so si marsikje nasprotujoče, zato se zavedamo, da vsem deležnikom ne bo mogoče ugoditi,« še omenijo.

»Kakovostna in varna domača živila ter povečanje samooskrbe sta zato med našimi prioritetami. Hkrati je treba upoštevati naše naravne danosti, potrebe po varovanju naravnih virov in ohranjanju agroživilstva po celotnem ozemlju Slovenije,« je povedala Pivčeva.

Stičišče slovenskega kmetijstva

Od 24. do 29. avgusta v Gornji Radgoni poteka sejem AGRA 2019, ki je, kot povedo na ministrstvu, po besedah organizatorjev največji slovenski sejem ter je eden najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov v EU. Razteza se na kar 71 800 kvadratnih metrih, letos pa sodeluje kar 1850 razstavljavcev iz 32 držav.