Kopač Mrakova je pred današnjo sejo vlade izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. “Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike,” je dejala v izjavi novinarjem.
Dvig minimalne plače ne bi ogrozil slovenskega gospodarstva
Prepričana je, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. “Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek,” je poudarila ministrica.
Spomnila je, da je po zakonu prav ona odgovorna za to odločitev, vlada pri tem nima formalnih pristojnosti, vendar pa pričakuje, da bodo o tem vendarle neformalno govorili tudi ob robu današnje seje. Ob objavi njenega predloga za dvig minimalne plače je sicer na največ nasprotovanja naletela v koalicijski SMC.
Višina minimalne plače bo določena do konca tega tedna
Delodajalci bi sicer po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka. Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa vztrajali pri prvotni zahtevi. Ker niso dosegli dogovora, bo ministrica uveljavila svoj predlog.
Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, v tem primeru do tega petka, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.
