DZ se je danes v nadaljevanju izredne seje med drugim lotil predloga novele o socialnovarstvenih prejemkih. Vlada za osnovni znesek minimalnega dohodka predlaga 331 evrov, a matični odbor je predlog dopolnil z dopolnilom Levice, po katerem bi ta znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov. DZ bo glasovanje opravil v četrtek.

Vlada je po besedah ministrice za delo, ki opravlja tekoče posle, Anje Kopač Mrak predlagala zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka z 297 na 331 evrov, kar predstavlja 11-odstotno zvišanje. Predlagani znesek je po njenem pojasnilu določen tudi glede na višino minimalne plače. Slednja mora biti višja od osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči, je poudarila.

“Delo mora ostati vrednota v naši družbi,” je dejala in opozorila, da se mora višina minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka ustrezno razlikovati.

Prejemanje denarne socialne pomoči vpliva na višino drugih prejemkov

Po njenih besedah je treba namreč upoštevati, da prejemanje denarne socialne pomoči vpliva tudi na višino drugih prejemkov, tako otroškega dodatka, subvencije vrtca, kosila, malice in najemnine. Brezposelni pa so upravičeni tudi do oprostitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Izrazila je željo, da bi ohranili obstoječa razmerja med prejemkom tistih, ki delajo, in tistih, ki ne. S predlogom Levice bi družina z dvema otrokoma v vrtcu in v šoli dobila 1104 evre, dva z minimalno plačo bi prejela 1334 evrov, medtem ko bi družina z dvema povprečnima plačama prejela razpoložljivega dohodka 1852 evrov, je pojasnila. Ravnanje koalicijskih partnerjev je označila za neodgovorno do države.

Po izračunih ministrstva je predlog Levice težak 100 milijonov evrov letno, medtem ko po ocenah Levice za pol leta znaša slabih 10 milijonov evrov. Poleg tega v Levici menijo, da vprašanje finančnih posledic v tem primeru ne sme biti v ospredju. Vladni predlog pokrije le 75 odstotkov eksistenčnega minimuma, kar je nesprejemljivo, so opozorili. “Normalni socialni prejemki so ustavna pravica vseh prebivalcev, ne pa miloščina, ki je odvisna od dobre volje vsakokratne vlade,” je dejal poslanec Miha Kordiš.

Minimalni dohodek

Glavne spremembe novele predvidevajo višji osnovni znesek minimalnega dohodka in spremembo ekvivalenčne lestvice za določanje višine minimalnega dohodka za posamezne družinske člane, tako da bi se povišale meje socialne varnosti za samske osebe in za pare brez otrok, pa je pojasnil Saša Tabaković iz SMC. S podporo dopolnilu Levice pa so v SMC na seji matičnega odbora dali “jasen signal”, da se bo morala naslednja vlada čim prej resno lotiti tega problema.

Po ocenah SMC stroški niso tako visoki, da jih javne finance ne bi prenesle, ukrep pa bo veljal le do konca leta, nakar naj bi se pomoč znižala na 331 evrov. Tabaković sicer meni, da bi tudi po novem letu moral biti znesek okoli 385 evrov, je pa to stvar koncepta socialne politike. Na vprašanje pomislekov, da se ne splača delati, je odgovoril z oceno, da ima zaposlen človek na tej podlagi tudi dostojanstvo, “civilizacijska dolžnost pa je, da za človeka poskrbimo, tudi ko ne dela”.

V DeSUS so opozorili, da s 331 evri ni mogoče dostojno preživeti. Hkrati pa je treba upoštevati sorazmerje med višino socialne pomoči in drugimi zneski, tudi zneskom minimalne pokojnine, je dejala Marija Antonija Kovačič. V poslanski skupini tako nimajo enotnega mnenja in bodo v četrtek glasovali po svoji vesti, je napovedala.

Slovenija mora ostati socialna država

V SD pa podpirajo prizadevanja svoje ministrice in vlade, da se položaj najšibkejših izboljša, a tudi, da čim več ljudi znova dela in ne živijo od denarne socialne pomoči, je dejal Jan Škoberne. V SD podpirajo predlog ministrice, je poudaril. “To, kar se že več kot en mesec dogaja v DZ, pa je neke vrste dražba, licitacija, bazar in vprašanje je, ali to dolgoročno koristi,” je dejal v izjavi v DZ in dejal, da bodo v SD pri glasovanju najverjetneje vzdržani.

Slovenija mora ostati socialna država, menijo v NSi, vendar dodajajo, da je najboljša socialna politika tista, ki ustvarja nova delovna mesta. V državi se danes ne splača delati, saj je razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo prenizka, je ocenil poslanec Jožef Horvat.

Tudi na finančnem ministrstvu so v sklopu današnjega odziva na opozorila fiskalnega sveta poudarili, da bo morebitno sprejetje zakonov, ki jih bo v tem in naslednjih tednih obravnaval DZ in bodo imeli finančne posledice, imelo na stanje javnih financ dodaten negativen vpliv. To je v popolnem nasprotju z opozorili ministrstva za finance, fiskalnega sveta in tudi Evropske komisije, so navedli.

V četrtek jih čaka odločitev

Tako kot o predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih bodo v četrtek odločali tudi o predlogih novel zakonov o osebni asistenci in o štipendiranju. Predlagana novela o osebni asistenci določa, da bi ocenjevanje upravičencev do osebne asistence začasno zaradi preobremenjenosti centrov za socialno delo prešlo v okvir skupnosti centrov za socialno delo.

Predlagana novela o štipendiranju pa je še zadnji zakonodajni predlog, ki je povezan z uvedbo avtomatiziranega informativnega izračuna po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je pojasnila ministrica Kopač Mrakova. Predlog daje pravno podlago, da štipendistom ne bo treba oddajati vlog vsako leto, ampak jo bodo oddali le za prvo leto, potem pa se bo pravica podaljševala po uradni dolžnosti.

STA