Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače namreč uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.

Subvencioniranje dviga minimalne plače eden od ključnih ukrepov predloga osmega protikoronskega zakona

Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila. Kot novo kompromisno rešitev med interesi zaposlenih in delodajalcev je minister Cigler Kralj napovedal, da bo subvencioniranje dviga minimalne plače eden od ključnih ukrepov v okviru nastajajočega predloga osmega protikoronskega zakona. Podrobnosti sicer še ni predstavil.

Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za leto 2021 po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določil minister, pristojen za delo. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za leto 2021 po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določil minister, pristojen za delo. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

STA