Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v pogovoru za zurnal24 spregovoril o obsežni prenovi strategije glede prihodnjih avtov, javnega prometa in virov energije. Cilj je, da bo Slovenec bolj mobilen, a bo plačeval manj.

Za portal je minister razkril, zakaj je za njihovo vlado tako pomembno področje trajnostne mobilnosti. Kot pojasnjuje, ne bi rad, da bi morali v prihodnosti uvajati trde ukrepe, zato že sedaj začenjajo s promocijo in pozitivnimi spodbudami. “Naš namen je, da pridemo do pravih ukrepov s pozitivno diskriminacijo. Na primer, da ljudem približamo trajnostne načine mobilnosti, prevažanja na delo, bolj spodbujamo delo od doma, kjer je mogoče. Že danes moramo okrepiti uporabo javnega potniškega prometa, pa pešačenje in kolesarjenje,” pove.

Subvencionirali bi radi alternativne prihode v službo

Kot razlaga za zurnal24, pripravljajo programe, ki jih bodo sofinancirali in nadzorovali, lokalne skupnosti pa morajo pripraviti ukrepe. “V naslednji finančni perspektivi 2021-27 bo več kot 600 milijonov evrov na voljo za razogljičenje, e-mobilnost, za enakomerno razporejeno polnilno infrastrukturo, alternativna goriva … Razmišljamo o prenovi subvencij za električne avtomobile, morda jih bomo uvedli tudi za kolesa. Subvencionirali bi radi alternativne prihode v službo. Gre torej za celostne ukrepe, je pa treba o vsem dobro razmisliti,” pojasni in doda, da bodo predloge zato dali tudi v javno obravnavo.

“Najti moramo nek konsenz, da ne bi ljudem zaradi spreminjanja navad povzročali dodatnih stroškov. Potem nihče ne bo želel sprememb. Morda bo treba na drugi strani bolj obremeniti “fosilno” premikanje. Danes se namreč ljudje prevažamo večinoma na fosilni pogon. To moramo zmanjšati, v neki točki v prihodnosti pa odpraviti. A do tam želimo priti z nekim počasnim, zveznim in mehkim prehodom. Kljub temu, da smo kot država v zaostanku, imamo še vedno čas, da s premišljenimi in konsistentnimi ukrepi ulovimo druge,” pove.

Kot razkriva minister, bodo po posvetovanju s strokovnimi deležniki premišljeno spremenili tudi sistem subvencij. Trenutno namreč ne delujejo, kot bi morale. Zaradi nezagotovitve denarja s strani predhodnikov subvencija zdaj znaša 4.500 evrov. Poleg tega je enaka za vse. Zato morajo na vsak način najti rešitve za večje subvencije. Razmišljajo tudi o tem, da ne bi subvencionirali samo novih, temveč tudi rabljene električne avte.

Minister še pojasnjuje, da v strategiji, ki je bila sprejeta leta 2017, piše, da naj bi bilo 2030 v Sloveniji 200 tisoč električnih vozil in še vedno verjame, da lahko dosežemo ta cilj. “Ampak ukrepe je treba prilagoditi in to čim prej. Vendar pa je treba spremeniti zakonsko podlago, kar terja čas. Za spremembo zakonov v parlamentarni demokraciji potrebujemo vsaj sedem mesecev. V javni obravnavi povabimo ljudi in deležnike, da dajo pripombe na osnutek zakona, potrebno je tudi medresorsko usklajevanje, predlog gre nato na vlado, po potrditvi pa še v sprejemanje v državni zbor za tri mesece, kolikor traja približno zakonodajni postopek. Sledijo še podzakonski akti in šele nato ukrepi.”

NEK2 bo najhitreje zgrajen leta 2035

Trenutni minister za okolje, podnebje in energijo razkriva tudi, da je bila prejšnja časovnica za drugi blok jedrske elektrarne krško (NEK2) nerealna in dodaja, da bo težko zgrajeno pred letom 2035. “Zahtevali smo strokovne podatke od investitorja. V tem primeru Gen energije. Šele zdaj smo dobili prave, verodostojne podatke. Ne prej, ko so bili na voljo le neki spletni podatki. S temi podatki sam ne bi šel ven v javnost. In tudi ne bom šel, dokler s strani Gen energije ne dobim prve zavezujoče informacije, kdaj lahko kateri od dobaviteljev, proizvajalcev, dejansko zgradi drugi blok po točno določeni tehnologiji. Ko bodo pridobili podatke s strani dobavitelja in nam jih posredovali, bomo lahko ocenili, kdaj bi lahko dobili drugi blok. Glede na današnje postopke umeščanja in izgradnje lahko rečemo najprej leta 2035, še bolj verjetno pa leta 2040.” Kot pojasnjuje, bodo izbrali ponudnika iz zahodnega sveta.

Ob tem poudarja, da je njegova zaveza tudi, da dajo ljudem možnost, da se odločijo. “Naj se opredelijo, ali so za NEK2, oziroma kombinacijo obnovljivih virov energije. Tisti, ki bo rekel ne, bo glasoval za drug scenarij in ta drugi scenarij moramo prav tako prikazati. To je naš namen. Dajmo glasovati o alternativah. Ne pa, da smo vedno samo proti nečemu. Potem bomo prišli z drugo rešitvijo, pa tretjo, pa se bo še vedno vsemu nasprotovalo. Treba je dati ljudem dve opciji,” razlaga v intervjuju za zurnal24.

“Tisti, ki bodo glasovali za, bodo za eno smer, tisti, ki bodo proti, bodo podprli drugo smer razogljičenja. S tem bomo potrdili smer in se ji tudi zavezali. Okoljsko, podnebno in ekonomsko moramo ovrednotiti vse scenarije. Pred sabo imamo prenovo, energetskega in podnebnega načrta, ki ga pripravljamo že letos, od junija dalje bomo imeli osnutek in bo šel v javno obravnavo. Drugo leto junija ga moramo dokončno sprejeti in poslati Evropski komisiji.”

Podpira Dravske elektrarne Maribor pri projektu izrabe geotermalne energije

Minister podpira DEM pri projektu izrabe geotermalne energije. Kot pove, so se zavezali, da bodo geotermalno energijo prepoznali in bo imela močnejše mesto v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Upa, da jim bo uspelo v kratkem narediti prve pilotne projekte, pripravljajo pa tudi nove podpore za nadaljnji razvoj geotermalne energije. “Podprl sem Dravske elektrarne Maribor (projekt izrabe geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah, op. a.) in upam, da bom kot minister lahko odprl prvo geotermalno elektrarno. To se bo zgodilo kmalu, že zdaj pa snujemo prihodnje načrte, pa ne samo za elektriko, ampak tudi za ogrevanje,” doda.

“Cilj je, da bo Slovenca premikanje stalo relativno manj in bo bolj dostopno”

Minister še je za omenjen portal pojasnil, da so zaenkrat že spravili dva sistemska zakona skozi postopek vlade – zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in zakon za hitrejše umeščanje obnovljivih virov v prostor. Načrt je, da bi bila oba zakona sprejeta do poletja. Hkrati pa že snujejo podzakonske akte, da bosta oba zakona čim bolj operativna.

Dolgoročno oziroma v roku enega leta sledi zakon o energetskih politikah, da bi končno dokončali še zadnji, šesti zakon velikega energetskega paketa. Ta zakon bi zajel tudi interventno zakonodajo, da bi bili v prihodnosti pripravljeni na izredne razmere. Pomemben bo podnebni zakon, ki ga že pripravljajo s prihodom direktorja direktorata za podnebne politike. Kumer upa, da bodo lahko ta zakon dali po hitrem postopku v javno obravnavo, kar je zanje tudi letošnja prioriteta.

Ob koncu še dodaja, da je cilj, da bo Slovenec leta 2030 za lastno mobilnost plačeval relativno manj, glede na dohodek. “Cilj je, da bo Slovenca premikanje stalo relativno manj in bo bolj dostopno. Da bo več razpoložljivega dohodka ostalo za druge stvari in da bo hkrati mobilnost čistejša – to je namen.”