Kot je zapisano na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo, se nasilje v družinah in intimnopartnerskih odnosih običajno poveča v vseh kriznih situacijah. V tovrstno situacijo sodi tudi epidemija. Zaradi epidemije družinski člani preživijo več časa skupaj, manj je možnosti umika, še posebej v majhnih stanovanjih. Več je tudi dejavnikov tveganja, na primer povečan stres zaradi izgube službe, ekonomskih posledic. Zaradi teh dejavnikov se nasilje lahko poveča ali pojavi tudi v odnosih, kjer ga prej ni bilo.

Poleg žensk so žrtve nasilja tudi starostniki in invalidi. “Predvidevamo lahko tudi, da je ena od posledic epidemije povečano nasilje nad otroki, saj je zaradi šolanja od doma in omejenih stikov postalo veliko bolj skrito,” je zapisano na portalu društva.

Žrtvam nasilja so tudi v času epidemije na voljo storitve, s katerimi lahko poiščejo pomoč. Sem sodi tudi Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki deluje na področju preprečevanja in obravnave nasilja nad ženskami in otroki, nudijo pomoč in osveščajo o nasilju. Imajo pa tudi brezplačno telefonsko linijo, na katero se lahko obrnejo žrtve nasilja.

Več nasilja, manj klicev

Kljub temu da je epidemija povečala verjetnost nasilja doma, so v Društvu SOS telefon prejeli manj klicev. “V Društvu SOS telefon smo v času razglašene epidemije zaznali zmanjšano število klicev na SOS telefonu za ženske in otroke – žrtve nasilja, medtem ko se je v mesecih, ko so se nekateri preventivni ukrepi odpravljali, število klicev občutno povečalo,” pojasnjujejo v društvu.

Število klicev se je po njihovih navedbah zmanjšalo za kar 50 odstotkov, opozarjajo pa, da se je povečalo število posredovanih prijav nasilja v družini ter število uporabnic, žrtev nasilja, ki potrebujejo bodisi namestitev v varni hiši bodisi pomoč v obliki osebnega svetovanja in psihoterapije.

“V programu osebnega svetovanja tako že iščemo dodatna sredstva, da bi lahko zagotovili dodatno kakovostno podporo ženskam in otrokom, ki iščejo poti iz nasilja,” dodajajo.

Letos v poletnih mescih se je situacija nekoliko sprostila. V društvu so prejeli manj klicev, kar pa pripišejo sproščenosti preventivnih zdravstvenih ukrepov, poletnim šolskim počitnicam in letnim dopustom. “Žal to ne pomeni, da se je nasilje v družinah zmanjšalo, saj se povečuje število žrtev nasilja v družini, ki se na nas obračajo po pomoč preko elektronske pošte v času preživljanja skupnega dopusta s povzročiteljem nasilja,” dodajajo.

Od začetka epidemije do danes

V preteklem letu je Društvo SOS telefon prejelo 1161 klicev. V približno 90 odstotkih so klicale ženske, stare med 30 in 40 let, zaznali so tudi povečanje število klicev otrok, starih do 15 let. Največ klicev so prejeli iz Osrednjeslovenske in Štajerske regije.

Klici so bili največkrat povezani z doživljanjem ali zaznavanjem nasilja, občutkom osamljenosti in duševnimi stiskami. V primeru nasilja je šlo za psihično ali fizično nasilje, povečan je bil tudi pojav ekonomskega nasilja.

Letos je bilo do julija opravljenih 1070 klicev. V približno 80 odstotkih so klicale ženske, stare med 30 in 40 let ter med 50 in 60 let. Enako kot lani so tudi letos klici prihajali predvsem iz Osrednjeslovenske in Štajerske regije. V času pred epidemijo, leta 2018 so prejeli 1042 klicev, leta 2019 pa 1153.

Enako kot preteklo leto so tudi letos bili klici največkrat povezani s pridobivanjem informacij o nasilju, doživljanjem psihičnega ali fizičnega nasilja ter občutkom duševne stiske.

Letos skupno število klicev še višje

Kljub bolj sproščeni poletni situaciji, so v društvu do julija prejeli že 1070 klicev. Zato pričakujejo, da bo število klicev letos še višje kot preteklo leto. Razlogov za večje število je več, pojasnjujejo v društvu.

En razlog za večje število klicev je že dlje časa trajajoča nepredvidljiva in nestabilna situacija zaradi pojava virusa in v okviru tega sprejetih preventivnih zdravstvenih ukrepov, pri čemer je ena od posledic tudi povečanje nasilja v družini. Drugi razlog pa je 24-urna dostopnost, ki jo je Društvo SOS telefon vzpostavilo na začetku letošnjega leta.