Predlog je predvideval združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Javne agencije RS za varstvo konkurence, Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike.
Ta naj bi opravljala naloge na področju trga z energijo, elektronskih komunikacij, poštnih storitev, medijev in avdiovizualnih storitev, prometa, zagotavljanja varstva konkurence in varstva potrošnikov. Nanjo bi se tako prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo. Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa je želela vlada združiti v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Ta bi opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev.
Po obljubah Zdravka Počivalška in Stranke modernega centra (SMC) bi Javna agencija RS za trg in potrošnike imela sedež v Mariboru in bi zagotavljala več kot 100 delovnih mest.
Po obljubah Zdravka Počivalška in Stranke modernega centra (SMC) bi Javna agencija RS za trg in potrošnike imela sedež v Mariboru in bi zagotavljala več kot 100 delovnih mest.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je ob današnji prvi obravnavi predloga v DZ med razlogi za povezovanje izpostavil bolj sistematično in celostno obravnavo trga in njegovih udeležencev, pregledno enotno in celovito določanje ciljev načrtovanja razvoja, politik in programov, večjo učinkovitost in povečanje neodvisnosti.
Opozicija kritična do predloga
“V predlogu zakona na več mestih krepimo neodvisnost in samostojnost novih agencij, določamo jasno strukturo upravljanja z veččlanskim svetom in upravo. Vsak od navedenih organov bo imel jasno določene pristojnosti,” je poudaril. Opozicije vlada s predlogom ni prepričala. “Povsem očitno je, da bo s takšno združitvijo ključnih regulatorjev trga nadzora manj. In nenazadnje je jasno, da si vlada poskuša olajšati politično usmerjanje delovanja teh institucij; lažje je namreč usmerjati dve superagenciji kot osem samostojnih agencij,” je bila ostra Nataša Sukič iz Levice.
“V Listi Marjana Šarca smo prepričani, da je poglavitni motiv politično podrejanje pomembnih podsistemov države in omogočanje neposrednega nadzora oziroma vmešavanje v delo po naravi sicer neodvisnih in avtonomnih regulatorjev,” se je strinjal Rudi Medved. Poslanka Meira Hot iz SD je izpostavila, da mora vsaka od nadzornih agencij že zaradi evropskih predpisov uživati visoko stopnjo neodvisnosti ter imeti zagotovljene finančne in kadrovske kapacitete za izvajanje svojih nalog.
V SAB se po besedah Maše Kociper sprašujejo, ali vlada Janeza Janše s pomočjo zvestih poslancev iz DeSUS in SNS v tem mandatu le uresničuje dolgoletni agendi, ki močno dišita po avtokraciji. Kot prvo je izpostavila demografski sklad, druga pa je združevanje agencij. “In pri njej zaznavamo prav enak modus operandi kot pri demografskem skladu. Menjavo vodstev, pridobitev vpliva in s tem večjega nadzora,” je dejala.
“Prihodnje bomo skušali poiskati rešitve”
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po glasovanju za STA dejal, da je bilo pri tem zakonu veliko različnih stališč in “treba je vedeti, da je tudi veliko lobiranja v ozadju“. “Pričakovali smo, da bo zelo na tesno, a da bo vseeno zadeva šla čez. Za zdaj ni, s tem pa se sprosti prostor za druge zakonodajne postopke,” je pojasnil. V prihodnje se bodo poskušali uskladiti, poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in zakon ponovno vložiti v postopek, je napovedal. Menijo namreč, da je to dobra rešitev, ki prinaša več dobrih kot slabih strani. “Za zdaj pa ni bilo dovolj glasov in to je pač demokracija,” je dodal.
Pričakovali smo, da bo zelo na tesno, a da bo vseeno zadeva šla čez. Za zdaj ni, s tem pa se sprosti prostor za druge zakonodajne postopke.
Zatrdil je, da to ne bo vplivalo na odnose v koaliciji oz. z DeSUS, saj so v tej stranki povedali, da se bodo pri posameznih glasovanjih opredeljevali po svoje. “Tu so očitno bili lobisti uspešni in so jih prepričali, da zadeva morda ni dobra za upokojence. A bomo poskušali na pravi način doseči, da bodo razumeli dobrobit zakona. Če bo to uspelo, bomo ponovili, sicer se bomo ukvarjali z drugo zakonodajo,” je napovedal.
Perič obžaluje neizglasovanje predloga
Vodja poslancev SMC Gregor Perič obžaluje, da zakon ni dobil zelene luči DZ. Kot je povedal za STA, verjame, da bodo v prihodnje z dodatnimi pogovori uspeli pojasniti pozitivne učinke krepitve konkurenčnosti, saj s tem zvišujemo kakovost storitev in znižujemo ceno.
STA
