Amandmaje XCVI, XCVII in XCVIII k ustavi Republike Slovenije je tedanja republiška skupščina sprejela na skupni seji vseh treh zborov 27. septembra 1990, razglasila pa 28. septembra in 4. oktobra 1990.
Predsednik tedanjega družbenopolitičnega zbora skupščine RS prof. dr. Ludvik Toplak je danes v slavnostnem nagovoru pojasnil, da je šlo za razglasitev ustavnopravne in vojaško-obrambne suverenosti slovenskega naroda. Akt, s katerim narod formira svojo suvereno obrambo, je kronski akt formiranja narodne identitete in konstitutivni element suverene države, je poudaril.
Posamezni elementi narodne identitete po fazah razvijali in nadgrajevali polnih tisoč let
Zgodovinsko gledano so se sicer posamezni elementi narodne identitete po fazah razvijali in nadgrajevali polnih tisoč let. Kot prvi steber narodne identitete je Toplak izpostavil kulturo in duhovnost, ki sta se izrazili predvsem skozi pisano besedo, kot drugega razvoj slovenskega gospodarstva, kot tretjega politično zavest in kot četrtega razvoj ustavnopravnega in obrambnega sistema.
Kot prvi steber narodne identitete je Toplak izpostavil kulturo in duhovnost, ki sta se izrazili predvsem skozi pisano besedo, kot drugega razvoj slovenskega gospodarstva, kot tretjega politično zavest in kot četrtega razvoj ustavnopravnega in obrambnega sistema.
A Demosova vlada je naredila nekaj, kar je bilo z vidika tedanjega dogajanja prelomno. Za cilj si je postavila osamosvojitev države in je temu cilju podredila vse druge cilje. Tako je tudi opozicijo postavila v položaj, ko se je morala glede tega izreči za stabilnost in suverenost države. Gre sicer za vprašanje hierarhije vrednot. Ve pa se, da če ljudstvo izgubi voljo imeti in braniti svojo državo, te države ni več, je opozoril.
Prelomen dogodek, ki je v zgodovinskem spominu morda podcenjen
Pahor pa je v nagovoru opomnil, da je bil, podobno kot danes, tudi čas osamosvajanja čas političnih razhajanj in ne zgolj enotnosti. S tega vidika je bil sprejem ustavnih amandmajev septembra 1990 prelomni dogodek, ki je v zgodovinskem spominu morda podcenjen.
“To je bilo prvikrat, ko se je oblikovala dvotretjinska, ustavno potrebna večina za sprejem odločitve, ki je tlakovala pot ustanovitvi slovenske države, in to na eni najbolj občutljivih točk – na obrambno-varnostnem področju,” je pojasnil.
A Demosova vlada je naredila nekaj, kar je bilo z vidika tedanjega dogajanja prelomno. Za cilj si je postavila osamosvojitev države in je temu cilju podredila vse druge cilje. Tako je tudi opozicijo postavila v položaj, ko se je morala glede tega izreči.
Politične in ideološke razlike so bile morda takrat še večje kot so danes. A Demosova vlada je naredila nekaj, kar je bilo z vidika tedanjega dogajanja prelomno. Za cilj si je postavila osamosvojitev države in je temu cilju podredila vse druge cilje. Tako je tudi opozicijo postavila v položaj, ko se je morala glede tega izreči.
Razlike so bile torej takrat in so danes. A takrat se je zaradi te velike ideje ohranjala kondicija za enotnost in sodelovanje. Če je bilo to mogoče takrat, v tistih prelomnih časih, potem po Pahorjevi oceni ni nobenega razloga, da tudi danes ne bi bilo podobno. “Verjamem, da je tudi danes v veliki večini našega naroda, naše države, absolutno dovolj prostora za sodelovanje in potrebe po tem sodelovanju,” je poudaril.
Z omenjenimi amandmaji je republiška skupščina med drugim določila, da se v RS ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo. Prav tako je skupščina s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade, piše na spletni strani DZ.
Današnje slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik DZ Igor Zorčič.
STA
