14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev v Sloveniji znaša 486. Najvišjo incidenco beležimo v Obalno-kraški in Koroški regiji, najnižjo pa v Posavski. Najvišjo 7-dnevno incidenco pa beležimo na Koroškem, Goriškem, v Zasavju in na Gorenjskem. Sedem dnevno povprečno število potrjenih primerov znaša 696 (včeraj 697). V naših bolnišnicah pa se zdravi 463 pacientov (včeraj 438).

Bistvenega zmanjšanja okužb zaenkrat ni

Stanje v Sloveniji je podobno kot prejšnji teden, bistvenega zmanjševanja okužb ni opaziti. Kakršnakoli sproščanja bi stanje lahko zamajala. “V regijah, kjer so lokali odprti, ni prišlo do poslabšanja epidemiološke slike, kar je dobro,” je pojasnila vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar in dodala, da sproščanje ukrepov še vedno ne pomeni, da lahko preidemo na normalen način življenja.

“Cepljenje v Sloveniji poteka z vsemi tremi cepivi po programu, ki je bil zasnovan. Zaenkrat cepiva Johnson & Johnson še ni v Sloveniji, a bomo dorekli strategijo, ko bo cepivo na voljo,” je pojasnila Logarjeva. Tudi Irska in Nizozemska sta se odločili za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZeneca. “V EU so se dodatne države odločile za zaustavitev cepljenja z AstraZeneco. Neželeni učinki se pojavljajo po cepljenju z vsemi cepivi, se pa med sabo razlikujejo. Pri večini gre za pričakovane neželene učinke – najpogosteje bolečine na mestu cepljenja, ob tem pa tudi glavobol, slabo počutje, pa tudi povišana temperatura. Resne neželene učinke redno spremljamo – ne opažamo povečane prijave pri nobenem od cepiv. Pri nas spremljamo poročila in stanje iz sosednjih držav, zaenkrat pa ne bomo prekinili cepljenja,” je razložila Logarjeva. Pri večini cepiv gre za pričakovane neželene učinke in blage sistemske učinke.

“Krvni strdki nastajajo dnevno pri ljudeh, ni pa dokazano, da bi bila večja pojavnost strdkov po uporabi cepiva. Korist od cepljenja je veliko večja kot nevarnost, da pride do resnega neželenega učinka,” je še opozorila Logarjeva.

“Veseli me, da so se otroci lahko vrnili v vrtce in šole. Kot infektologa pa me skrbi, saj bo vrnitev v šole prispevala k širjenju koronavirusa med otroško populacijo,” je poudaril strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn. Prve raziskave so pokazale, da so otroci manj dovzetni za okužbo. A na to je vplivalo tudi dejstvo, da so se spomladi hitro zapirale vzgojno-izobraževalne ustanove. A jeseni se je pokazalo, da so tudi otroci dovzetni, predvsem večji otroci so lahko prenašalci. Pokorn je poudaril pomen osnovnih ukrepov, kot je nošenje zaščitnih mask. Obenem je poudaril, da prepričljivih dokazov, da je nošenje mask pri otrocih škodljivo, ni.