Decembra in januarja so bile s strani Nove KBM opažene sumljive transakcije v tujino, predvsem v Turčijo, za katere se je izkazalo, da je podlaga vseh po večini ljubezenska prevara.

V 14 odkritih primerih so Slovenke nakazale osebam, ki so jih spoznale prek spleta, skupno več kot 200.000 evrov. V banki opozarjajo na previdnost, saj žrtve redko same sprevidijo, da so tarča goljufa.

Vzpostavitev čustvene naveze, nato zaupanje in zahteva po denarnem nakazilu

Na današnji novinarski konferenci, ki je potekala na sedežu banke, je vodja oddelka za preprečevanje prevar Laura Jekler povedala, da gre v večini primerov za goljufe, ki preko družbenih omrežih vzpostavijo stik z žrtvijo. Preko Facebook Messengerja nato dalj časa komunicirajo s svojo žrtvijo, zmeraj le pisno in v slabi angleščini.

V nadaljnih pogovorih se med osebama po večini vzpostavi neka čustvena naveza, kar goljufi zmeraj obrnejo v prid k sebi. Svoji žrtvi, ki jim v več mesecev trajajočem dopisovanju že prične zaupati, potožijo kako so brez denarja, ta denar bi pa seveda porabili za to, da bi prišli na obisk v Slovenijo ali pa bi svoji izbranki kupili darilo, za kar pa seveda potrebujejo denar za plačilo carine. Zgodilo se je že tudi, da so si izmislili bolne otroke, ki potrebujejo operacijo. Kot je še povedala Jeklerjeva, so goljufi vedno zelo iznajdljivi in vztrajni.

Goljufi svoje žrtve zmeraj naprošajo za zneske med 100 in 200 evri, ki pa se kmalu zvišajo, nakar zahtevajo tudi nad 10.000 evrov. V enem izmed odkritih primerov v Sloveniji je bilo nakazanih tudi 60.000 evrov, večinoma pa gre za nakazila v Istanbul, Ciper, Španijo, tudi ZDA in Estonijo.

Odkrili le vrh ledene gore

Po besedah Tadeja Hrena iz SI-CERT gre najverjetneje za račune denarnih mul, ki nato ta denar pošljejo naprej. “Sled denarja se zelo hitro izgubi,” je opozoril. Prvi primer takšne prevare so v Sloveniji zasledili leta 2013, lani pa je viden izrazit porast v njihovi pojavnosti. Medtem ko je bil prej eden ali dva primera na leto, so lani prejeli 40 prijav. “Te prijave so najverjetneje le vrh ledene gore, ker marsikdo ne želi govoriti o tem,” je dodal.

Goljufi ciljajo predvse na ženske srednjih let, osamljene, pogosto ločene, ki živijo same. Z njimi navežejo stik, so nenehno na voljo za pogovor, jih poslušajo ter jim nudijo internetno ljubezen in varnost. Večini žensk se sicer sam potek dogodkov zdi sumljiv, tudi žrtve so priznale, da jim ni bilo vse tako normalno, a zadeve niso želele ustaviti, saj jim je pozornost prijala. “Ne boli jih toliko izguba denarja kot pa zavrnitev,” je še dodal Hren.

Žrtve si velikokrat denar sposodijo ali najamejo bančno posojilo

“Bil je celo primer, ko je goljuf prepričal žrtev, da je prodala svojo nepremičnino,” je dodal strokovnjak, izvajalec nacionalnega programa Varni na internetu.

Banka sama takšnih nakazil ne more ustaviti, lahko le opozori na previdnost. V NoviKBM so vsem zaposlenim, ki imajo stik s strankami, naročili, naj bodo pozorni na nenavadno vedenje oziroma poslovanje strank. Za nakazila v gotovini na bančnih okencih pa morajo zahtevati pojasnila o izvoru denarja.

Nova KBM je v ta namen pripravila tudi spletno stran o varnem poslovanju, kjer uporabniki najdejo navodila, kako prepoznati prevare in kako ravnati v takšnih primerih. Med drugim žrtvam svetujejo, da zadevo prijavijo policiji. Pregon goljufov je sicer težaven, saj so največkrat v državah z ohlapnejšo zakonodajo na področju pranja denarja.