Z besedami “vsem nam v letu 2023 želim neizmeren pogum, s katerim bomo Slovenijo popeljali v boljšo prihodnost,” je svojo prvo novoletno poslanico na položaju predsednika vlade sklenil Robert Golob in po poročanju N1 napovedal, da bo leto 2023 leto strukturnih reform, s katerimi želi njegova vlada “obvladati vse tiste izzive, ki so se kopičili zadnjih 30 let.”

Sodeč po napovedih predsednika vlade bosta kmalu na prvi tir prišli prav reforma pravosodja in šolstva. Podrobneje vsebina teh dveh reform še ni znana, pa tudi podrobnosti davčne reforme ne, ki pa je najverjetneje ključna, saj utegnejo nekatere druge pomembne reforme (pokojninska, zdravstvena, reforma socialnih transferjev, plačna …) povečati javne izdatke, še poroča N1.

Pokojninska reforma

Ministrstvo za delo želi, da bi bil pokojninski sistem “bolj solidaren in pravičen,” je za N1 pojasnil Luka Mesec. Pri tem namerava zmanjšati razlike med pokojninami ter nasloviti tudi neenakost v trajanju upokojitve. Po navedbah N1 naj bi reformo postopno uveljavljali od leta 2024 naprej.

“Ena od idej je, da bi bila začetna pokojnina višja, kot je danes, ampak bi tudi z leti rasla nekoliko počasneje, kot raste danes,” je Mesec razložil v pogovoru za N1. To je razumeti, kot da bi bile pokojnine, vsaj pri tistih, ki so prejemali nizke plače, bližje zneskom njihovih nekdanjih plač, kot so zdaj, vendar bi se nato vsakoletno uskladile za manjši odstotek, kot se zdaj ali drugače povedano, bi njihova rast zaostajala za vsakoletno rastjo plač oziroma cen v državi.

Po navedbah N1, bi bilanco pokojninske blagajne Mesec popravljal tudi s hitrejšim zaposlovanjem mladih in ukrepi za zmanjšanje predčasnega upokojevanja. Zdaj so mladi pogosto v prekarnih zaposlitvah, ki so manj obremenjene s prispevki, starejši pa so, če po 50. letu starosti izgubijo službo, pogosto nezaposljivi.

Pri upokojitvenih pogojih bo leta 2023 edina sprememba ta, da se bodo odmerni odstotki za izračun pokojninske osnove izenačili na oba spola, poroča N1. Za moške bo torej od 1.1.2023 veljal odmerni odstotek, kot je pri ženskah že uveljavljen. To pomeni, da odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, za 15 let 29,5 odstotka, za vsako leto pa 1,36 odsotka oziroma za pol leta 0,68 odstotka, še dodaja N1.

Ministrstvo za delo pa v prihodnje napoveduje dodatnih 5 dni letnega dopusta za zaposlene, ki imajo ostarele starše. To naj bi z zakonodajo vpeljali po zahtevi Evropske komisije.

Višja bo tudi pokojnina

Super novica tudi za upokojence, saj se bo v letu 2023 pokojnina dvignila za 4,9 odstotke. Kolikšen bo dejansko odstotek uskladitve, bo znano do 25. februarja 2023, ko bodo znani tudi vsi potrebni podatki za določitev njegove višine.

Poleg tega, pa se bodo dvignili tudi dodatki za pomoč in postrežbo invalidnine za telesno okvaro v mesecu marcu, in sicer je napovedan dvig v višini 9,8 odstotka.

Plače v javnem sektorju

Na eni od prvih sej v novem letu naj bi vlada sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, poroča N1. Nato naj bi jih predstavila sindikatom ter širši javnosti.

Vlada je do zdaj vsem javnim uslužbencem povečala plače za dva plačna razreda, delavcem v zdravstvu še bolj. A s sedanjim stanjem so nezadovoljni praktično vsi, razen večine tistih zdravstvenih delavcev, ki niso zdravniki.

Kot navaja N1, je iz dosedanjih izjav ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pričakovati, da bo nov sistem prinesel:

  • izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno plačo, kar bi pomenilo predvsem, da bi se najslabše plačanim bolj poznala napredovanja. Zdaj je prvih 24 od 65 plačnih razredov pod zneskom minimalne plače (1074 evrov bruto mesečno), res pa je, da v prvih devetih razredih ni nikogar.
  • Močno se bodo povišale najvišje plače v javnem sektorju. Nekoč je bilo razmerje med minimalno in premierjevo plačo ena proti 10,5, zdaj pa je ena proti pet, je večkrat kot problem izpostavila Ajanović Hovnik. Najvišji plačni razred trenutno prinaša 5663 evrov osnovne mesečne bruto plače, poroča N1.
  • Nastali bodo ločeni plačni stebri za različne poklicne dejavnosti. To pomeni zmanjšanje oziroma odpravo primerjave med dejavnostmi, na kateri temelji sedanji enoten plačni sistem. Ravno zato pa nekateri napoved ločenih stebrov vidijo kot razgradnjo enotnega sistema in posredno napoved eksplozije izdatkov za plače javnih uslužbencev.

Po navedbah N1, naj bi pogajanja o sistemskih spremembah vlada s sindikati zaključila do 30. junija.

Stanovanjska politika

Reformo stanovanjske politike bo pripravljal bodoči minister za solidarno prihodnost Maljevac. Skupaj z Mesecem sta v decembru poudarila, da je za stanovanja država doslej namenila premalo denarja, da se ni sistemsko lotila urejanja te problematike, ministrstva so slabo sodelovala med seboj, podatkov pa da tako rekoč ni, poroča N1.

Po navedbah N1 tako Maljevac kot Mesec menita, da bi za gradnjo potrebnega števila stanovanj država morala zagotoviti reden pritok javnega denarja. To bi lahko bila poceni posojila, na primer 100 milijonov evrov na leto, ob enoodstotni obrestni meri in 30-letnem roku vračila, razmišljajo v ekipi, ki bo pristojna za stanovanjsko politiko.

Zavzemajo se tudi za ustanovitev sklada za razvoj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, je za N1 dejal Mesec. “Ko bi se izvajalci ali občine odločili, da bodo nekje gradili, bi imel ta sklad nalogo, da v roku pol leta pripravi vse, da se tam lahko investicija izvede,” je pojasnil. Nato bi lahko vsako leto zagotovili okrog 2.000 novih javnih najemnih stanovanj, je še dodal za N1.

Namen ekipe, ki bo na novem ministrstvu skrbela za to področje, je, da se z zadostnim številom javnih najemnih stanovanj vpliva tudi na nepremičninski trg in se na tak način posredno znižajo najemnine za zasebna stanovanja. Želijo pa tudi povečati moč najemnikov v razmerjih z najemodajalci, še poroča N1.

N1 še poroča, da člani te ekipe še računajo, da bodo za javna najemna stanovanja namenjene nepremičnine, ki jih je vlada prenesla z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Slovenski državni holding (SDH). Treba jih je upravljati neprofitno, poudarjajo. O tem se pogovarjajo z ministrom Boštjančičem in predsednikom vlade Robertom Golobom.

Sistem plač v gospodarstvu

Po poročanju N1, je še ena velika reforma, ki jo načrtuje Mesec, reforma sistema plač v gospodarstvu. Pri tem pa vlada ne bo neposredno udeležena, bo pa ministrstvo nudilo potrebno podporo deležnikom, ki se morajo o tem dogovoriti, torej delodajalcem in delojemalcem. Glavni namen pogajanj bo dvig vseh osnovnih plač nad znesek minimalne plače. V neformalnih pogovorih in tudi v javnih izjavah so predstavniki obeh strani že izrazili načelno strinjanje s tem.

Že zdaj pa se ministrstvo s socialnimi partnerji pogaja o več manjših spremembah delovnopravne zakonodaje. Za N1 je Mesec podrobneje predstavil predlog, da bi že 30-urni delovnik lahko štel kot polni delovni čas, ter predlog določb, po katerih bi delavci dobili možnost, da delodajalcu predlagajo ugodnejšo obliko zaposlitve in fleksibilnejši delovni čas.

Spremembe tudi pri minimalni plači

Minimalna plača se bo letos oz. v letu 2023 prvič uskladila tako z inflacijo kot z minimalnimi življenjskimi stroški.

Minimalna plača se bo v letu 2023 glede na trende, ki se kažejo v gospodarstvu zvišala za okoli 100 evrov neto mesečno, je napovedal minister za delo Luka Mesec.

Spremembe za samostojne podjetnike

Ena od prvih sprememb, ki jih vsako leto neposredno občutijo samostojni podjetniki, bo tudi letos zagotovo zvišanje prispevkov. Ker pa so ti vezani na višino povprečne plače, ki je tudi letos rastla, bodo prispevki prihodnje leto prav gotovo nekoliko višji. Uradni izračun za prispevke za januar pa bo sicer znan šele februarja 2023.

Samostojnim podjetnikom, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, novela zakona znižuje priznane normirane stroške na 40 odstotkov, če imajo več kot 50.000 evrov letnih prihodkov. Za tiste z letnimi prihodki do 50.000 evrov se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, nad 100.000 evrov letnih prihodkov pa priznanih odhodkov ni.

Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.

Sicer pa bodo tudi za samostojne podjetnike veljale podobne spremembe kot za običajne zaposlene. Splošna olajšava se bo zasidrala pri 5000 evrih, dodatna davčna olajšava bo prav tako veljala tudi za samostojne podjetnike, ki zaslužijo do 16.000 evrov na leto. Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.

Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo ni več predvideno, odvisno bo od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. Se pa bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zvišali v letih 2023 in 2024, in sicer za približno 7,5 odstotka.

Spremembe v dohodnini

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se zvišuje le še na 5000 evrov, nadaljnjih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025 pa ne bo več. Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov.

Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petek dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov.

Nazaj na 25 odstotkov se zvišuje tudi stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Kot smo že poročali, je zaradi novih evropskih pravnih podlag v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Vlada se je v postopku sprejemanja novele zakona soočala z opozorili, da bo vsem znižala neto plače. Takoj po sprejemu jo je z odložilnim vetom skušal blokirati državni svet, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. Tik pred koncem leta sta nato poslanski skupini SDS in NSi vložili zahtevo za presojo ustavnosti skorajda vseh členov s predlogom za absolutno prednostno obravnavo ter zadržanjem njenega izvajanja.

Spremembe v ceni študentskih bonov

S 1. januarjem 2023 je na področju subvencionirane študentske prehrane prišlo kar nekaj sprememb. Spremenile so se cene obrokov, v sistem subvencionirane prehrane je prišlo nekaj novih ponudnikov, prav tako pa nekateri ponudniki več ne nudijo možnosti študentske prehrane. Študentje si spremembe in osvežen seznam ponudnikov lahko pogledajo na aplikaciji Študentska prehrana.

Prav tako pa je s 1.1.2023 v veljavo prišla dolgo pričakovana zvišana subvencija iz 2,82 evra na 3,50 evrov, povišala pa se je tudi maksimalna vrednost obroka, in sicer na 9,00 evrov.

Višja urna postavka za študentsko delo

Študentsko delo bo v letu 2023 veliko bolje plačano, če le gre verjeti napovedim in uskladitvi študentske urne postavke z minimalno plačo, ki se bo povečala za okrog 100 evrov, potem si lahko študenti obetajo največji dvig v zadnjih 10 letih. 

Za lažje računanje študentske urne postavke, bo bruto minimalna plača višja za 12 do 14 odstotkov, tako bi se lahko študentska neto postavka v letu 2023 gibala vse od 5,80 evrov pa do 6,00 evrov, zaenkrat še ni točnih podatkov.