Zeleni prehod mora biti po mnenju kandidata za infrastrukturnega ministra Bojana Kumra ključno vodilo tako na področju infrastrukture kot energetike. V predstavitvi na matičnem odboru je med drugim podčrtal potrebo po nadaljnji nadgradnji železnic in vlaganju v obnovljive vire energije. Predstavil je tudi ukrepe za blažitev energetske draginje.
Izpostavil pomen dobre železniške infrastrukture
Za gospodarski razvoj in blaginjo so po njegovih besedah nujne dobre prometne infrastrukturne povezave, kar se je v preteklosti že večkrat pokazalo, prav tako je dobra železniška infrastruktura potrebna za spodbujanje preusmeritve prometa, blaga in mobilnosti prebivalstva na železnice, kar bi vodilo v postopno zmanjšanje osebnega cestnega prometa v središčih mest.
“Spodbuditi in ojačati želim vse gradnje, ki so v teku, vse obnove in nadgradnje javne železniške infrastrukture. Povečati želimo povezljivost železniškega omrežja do sosednjih držav, med velikimi mesti in med različnimi gospodarskimi sektorji,” je dodal.
Po Kumrovih besedah je trenutno v teku prvi investicijski cikel v železniškem prometu, v njegovem mandatu pa bo ključen drugi. V tem želi prihodnja vlada nasloviti krajše potovalne čase potniških vlakov, zagotoviti taktni promet in narediti natančno analizo pozitivnih učinkov na podnebje.
Kumer je izpostavil tudi digitalizacijo v prometnih tokovih. “Ne toliko oddaljena vizija so gradnje železniških postaj prihodnosti, ki bi dejansko združile štiri lastnosti, ki so v trendu – integracijo voznih redov, fizično integracijo, informacijsko integracijo in integracijo tarif in vozovnic,” je pojasnil.
Med posamičnimi večjimi projekti je izpostavil gradnjo nove osrednje železniške postaje v Ljubljani, dotaknil se je tudi drugega tira. “Delal bom na tem, da se dela nadaljujejo in se investicija izvaja v roku in okvirjih, v katerih je bila zastavljena,” je gledal glede slednjega.
Na področju cestne in prometne infrastrukture bo poudarek na prometni varnosti in trajnosti – dveh ciljih, ki gresta po njegovih besedah z roko v roki. “Naša prioriteta bo gradnja kolesarskih stez, rumenih pasov za javni potniški promet, zagotovitev ustrezne ravni obnavljanja,” je napovedal.
Pospešiti želijo tudi investicije, zlasti tiste, ki so že v pripravi. Med konkretnimi naložbami je med drugim izpostavil novogradnjo Hotemaže-Britof, obvoznico Hrpelje-Kozina, obvoznico Železniki, južno blejsko razbremenilno cesto in prvo etapo mariborske obvoznice.
Velik poudarek energetski učinkovitosti
Na področju energetike namerava Kumer kot minister velik poudarek dati na energetsko učinkovitost. “Vsaka kilovatna ura, ki je ne porabiš, je najcenejša,” je dejal.
Trije stebri, na katerih bo temeljila energetska politika, bodo spodbuditev investicij v obnovljive vire energije, blažitev energetske draginje ter ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih energentov na obnovljive vire energije.
Za pospeševanje investicij v obnovljive vire energije bo vladi kot sredstvo po Kumrovih napovedih služil poseben zakon, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov v prostor tam, kjer je to mogoče. Potencial vidi pri samooskrbi, pri skupnostni samooskrbi, želi spodbuditi tudi agrovoltaiko ter dati možnosti kmetijskemu sektorju, da se samooskrbuje.
Energetsko draginjo nameravajo na ministrstvu v njegovem mandatu blažiti skozi ciljno naravnane ukrepe. Pomagati nameravajo tistim posameznikom, ki so zaradi socialnega statusa najbolj prizadeti in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju. Po potrebi bodo regulirali cene za vse ranljive odjemalce, pomagati kmetom, in targetirano pomagati gospodarstvu. Omenil je tudi ureditev zasilne oskrbe na področju plina.
Prihodnja vlada namerava, kot je še dodal, posodobiti nacionalni energetski podnebni načrt in prenoviti energetsko zakonodajo.
Na področju pravičnega prehoda pri opustitvi rabe premoga novo vlado čaka priprava zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje skladno s sprejeto strategijo. Zakon bo po njegovih napovedih pripravljen v dialogu s socialnim partnerji in lokalno skupnostjo.
Nova vlada namerava sicer resor infrastrukturnega ministrstva razdeliti na dva, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Po delitvi bo Kumer vodil slednjega, ministrstvo za infrastrukturo pa bo predvidoma prevzela Alenka Bratušek, ki je resor vodila že v času vlade Marjana Šarca.
