Pri Zvezi Potrošnikov Slovenije so testirali 14 izdelkov različnih blagovnih znamk, namenjenih pripravi turške kave. Slovenci smo namreč veliki ljubitelji kave, zato so pri ZPS preverili njeno kakovost in varnost, ob tem pa so se osredotočili tudi na označbo in trajnostni vidik. Izbrali so 14 izdelkov različnih blagovnih in trgovskih znamk, namenjenih pripravi turške kave, med njimi tudi enega iz ekološkega kmetijstva in dva iz manjših pražarn.

Večina kav je dobro prestala test kakovosti okusa

Slovencem je zelo pomemben okus, na katerega smo navajeni, saj bi več kot tretjina kavo zamenjala zaradi vplivov na okolje in družbo, a le če bi imela kava primerljiv okus, kaže raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, ki je ocenjevala različne vrste kave.

V testu so preizkusili 14 vzorcev mlete kave, večina jih je dobro prestala test kakovosti okusa, slabo pa se je odrezala na področju podajanja informacij za potrošnika in vpliva na okolje in/ali družbo. Slabo je tudi navajanje porekla, ki je bil naveden samo na treh kavah, na ostalih je samo navedlo “izven EU” – kar je jasno glede na to, da kavovec v EU ne raste.

Vsebnost škodljivih snovi je bila pri vseh vzorcih pod referenčno mejo, ravno tako vrednost akrilamida.

Pridelava kave je sicer tesno povezana s krčenjem gozdov, njena usoda pa temelji na podnebnih spremembah. Zelo je namreč občutljiva na podnebne spremembe, večino pridelovalcev predstavljajo mali kmetje, ki živijo v negotovih razmerah.

Najdražje tudi najboljše?

Dva izdelka sta se na testu odrezala zelo dobro, kar osem jih je prejelo oceno dobro, štirje so dobili oceno povprečno, pišejo pri Zvezi potrošnikov. Zmagovalec testa, izdelek Buna, je za vsebnost škodljivih snovi prejel zelo dobro oceno, saj ne vsebuje ohratoksina A in med vsemi izdelki na testu vsebuje najmanj akrilamida. Med vsemi je prejel najvišjo oceno za senzorične lastnosti. Ima zelo dobro oceno za označbo in glede na proizvajalčeve navedbe sledi trajnostnim načelom.

Za kilogram kave na testu so odšteli od osem do 40 evrov. In tokrat so na vrhu najdražje. Zmagala je kava Buna, najboljše razmerje med kakovostjo in ceno pa je dosegla kava Barcaffe Flora. Pri senzoričnih lastnostih in vsebnosti škodljivih snovi se je odrezal zelo dobro. Stane 16,45 evrov na kilogram oziroma več kot 20 evrov manj za kilogram kot zmagovalec.

Najdražje ocenjena izdelka na testu sta bila iz manjših pražarn Buna (40 evrov na kilogram) in Escobar (34 evrov na kilogram). Sledil je edini izdelek iz ekološke pridelave, Barcaffé Bio s ceno 24 evrov na kilogram. Med najcenejšimi na testu so kave trgovskih blagovnih znamk, a so se tokrat kar tri znašle med najslabše ocenjenimi, tudi najcenejša S Budget, zanjo so odšteli 7,90 evrov na kilogram.