Andrej Černigoj (NSi) iz vrst koalicijskih članov odbora je namreč opozoril, da komisija nima pristojnosti, da bi policijo pozivala k odpravi prekrškov zoper dijake in starše, ki so protestirali. Poleg tega komisija ne more ocenjevati, ali je prepoved shodov neustavna, saj lahko to ugotovi le ustavno sodišče, ki pa se o tem še ni izreklo.

Razpravo na temo “nedopustne policijske represije nad starši in dijaki” so sicer zahtevali v Levici, kjer so po besedah Primoža Siterja prepričani, da je policija na januarskih in februarskih protestih staršev in dijakov, ki so zahtevali odprtje šol, po nepotrebnem in v nasprotju z zakonodajo izvajala represijo in zastraševanje udeležencev.

Opozoril je, da policija na protestu, ki je 29. januarja “v skladu z vsemi epidemiološkimi smernicami” potekal v Trbovljah, ni izvedla nobene intervencije, je pa naslednje jutro na domu obiskala mnoge udeležence in jim izdala plačilne naloge. S tem je po njegovem prepričanju kršila zakon o prekrških, ki določa, da se plačilni nalog izda, ko policija kršitev ugotovi neposredno na kraju, kjer je bil storjen.

Podobno se je po njegovih besedah zgodilo v Novi Gorici, ko policija na shodu 2. februarja ni kaznovala nobenega udeleženca, so pa udeleženci plačilne naloge nato prejeli čez 10 dni.

Policija zavrnila očitke o uporabi prekomerne sile

Največje kršitve pa so policisti po prepričanju Levice zagrešili na protestnem shodu dijakov 9. februarja v Mariboru. Udeležence so oglobili, čeprav so nosili zaščitne maske in držali primerno razdaljo, pri tem pa niti niso vedeli, da so v postopku, ampak so to izvedeli naknadno, je dejal.

Alojz Sladič z Generalne policijske uprave je očitke o prekomerni sili in zastraševanju ljudi zavrnil. Kot je dejal, je naloga policije, da spremlja neprijavljene shode, kot tudi, da ukrepa, če zazna kršitve.

Shode je policija spremljala z bistveno manj ljudmi kot sicer, prav tako na primer ni aktivirala posebne policijske enote, je dodal Sladič. Dopušča sicer možnost, da so bile v katerem od postopkov nepravilnosti, se pa lahko tisti, ki menijo, da niso bili obravnavani pravilno, pritožijo, je dejal.

Levica je nujno sejo komisije zahtevala tudi, ker je prepričana, da je trenutna prepoved shodov neustavna. Da je prepoved sporna, je danes menil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, kateremu se zdi “razumljiv očitek, da nekateri ukrepi preveč nesorazmerno posegajo v svobodo združevanja”.

Ali gre za represijo?

Svetina je še dodal, da je treba poiskati načine protestiranja, ki ne pomenijo resnega tveganja za prenos okužbe in jih dovoliti. “Splošna prepoved shodov, ki so še vedno povsem prepovedani, se zdi preširok in nesorazmeren poseg glede na to, da velja že dolgo in da njegova veljavnost še ni bila preverjanja s strani sodne oblasti,” je dejal.

Varuh ravnanja policije v primeru protestnikov v Mariboru po njegovih besedah ni preverjal, ker za to ni dobil nobene pobude.

Meira Hot (SD) je v poslanski razpravi ocenila, da ravnanje policije v primeru dijakov in drugih primerih kaže, da gre v resnici za represijo in ne za spoštovanje ukrepov: “Ker če bi šlo za spoštovanje ukrepov, potem protestniki, ki so ukrepe spoštovali, ne bi mogli biti kaznovani.”

Ljubo Žnidar (SDS) se je strinjal, da nikomur ne smejo biti kratene pravice, če bi kljub temu do tega prišlo, pa se tega ne sme zlorabljati za politične namene, je dejal. Poudaril je še, da so bili vsi ukrepi za preprečevanje epidemije sprejeti z namenom reševanja življenj in preprečevanja epidemije.

STA