Danes se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s policijo, ki bo v tem času izvajala poostren nadzor, in ministrstvima za infrastrukturo ter izobraževanje, znanost in šport. Pridružujejo pa se ji tudi nevladne organizacije.

Upoštevanje cestno prometnih pravil in odgovorno vedenje

Namen akcije je na eni strani opozoriti kolesarje na upoštevanje cestno prometnih pravil in odgovorno vedenje v prometu ter povečati uporabo varnostne čelade ter na drugi strani tudi ostale udeležence v prometu opozoriti na povečano število kolesarjev na cesti. AVP opozarja še na nevarnosti uporabe mobilnega telefona in slušalk za poslušanje glasbe pri kolesarjih, saj obe aktivnosti neposredno vplivata na zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Akcija za večjo varnost kolesarjev bo potekala do 31. maja, aktivnosti pa se bodo nadaljevale tudi v poletnih mesecih.

Narašča tudi njihova ogroženost

AVP v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 obravnava kolesarje kot eno izmed prioritetnih ciljnih skupin, ki ji posveča dodatno pozornost. »Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih, kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo ter tako še dodatno povečajo možnost za nastanek prometne nesreče in posledično hudih poškodb,« razlagajo na AVP.

Skoraj tri četrtine kolesarjev še vedno krši prometna pravila 

Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred dvema letoma izvedli na AVP, je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške napravi pa približno 25 odstotkov kolesarjev. »Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa. Največ nesreč se zgodi znotraj naselij, najpogostejši vzrok je neupoštevanje pravil o prednosti,« še dodajajo.

Večina prometnih nesreč znotraj naselij

Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2018 je pokazala, da se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi znotraj naselij (86 odstotkov), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev je neupoštevanje pravil o prednosti  (27 odstotkov), neprilagojena hitrost (22 odstotkov) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (15 odstotkov). Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč. V primeru smrtnega izida so kolesarji odgovorni za povzročitev 50 odstotkov nesreč, kar je več v primerjavi z letom poprej (36 odstotkov), 50 odstotkov nesreč pa so povzročili drugi udeleženci v prometu. Problematika alkoholiziranosti ostaja tudi v 2018 na približno enaki ravni iz leta 2017, saj je število nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran kolesar v 2017 znašalo 107, v 2018 pa 110 prometnih nesreč.

Nič smrtnih žrtev med otroki 

V letu 2018 je bil delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 6,6 odstotkov med smrtnimi žrtvami pa je bilo kolesarjev 8,8 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 27-ih letih. Med otroki ni bilo nobene smrtne žrtve, 17 je bilo huje, 91 pa lažje poškodovanih. V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah zabeleženih skupno1210 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je življenje izgubilo 8 kolesarjev, 189 je bilo huje poškodovanih, 880 pa lažje poškodovanih. Med huje telesno poškodovanimi in smrtno ponesrečenimi kolesarji prevladujejo moški (69 odstotkov), ter starejši, saj jih je kar tri četrtine starejših od 45 let, največ poškodovanih pa je bilo v starostnem razredu med 65 let in več.

Za lastno varnost lahko največ naredijo sami

AVP zaradi zaznanega poslabšanja stanja varnosti kolesarjev v letošnjih prvih štirih mesecih posebej opozarja na previdnost in strpnost vseh udeležencev v prometu. Še posebej, ker lahko kolesarji za lastno varnost največ naredimo sami, in sicer z upoštevanjem cestno prometnih predpisov. »Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni in da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni,« poudarjajo na AVP.

Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost

Vsak kolesar, dodajajo, je odgovoren, da poskrbi za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi, najprej preverimo tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro, belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku, zvonec, ustrezno napolnjene pnevmatike ter primerno nastavljeno višino krmila in sedeža. »Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Za kolesarja je nujna uporaba kolesarske čelade, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, priporočljivo pa je nositi tudi oblačila svetle barve, oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili. Raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do kar 70 odstotkov. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pomembno prispeva k varnosti kolesarja. Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi raznih električnih naprav (e-skuter, hoverboard,…). Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni,« poudarjajo na AVP.