V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) obžalujejo sprejetje zakonodaje o obnovi narave, ki so jo na začetku tedna dokončno potrdili okoljski ministri EU. Kot so opozorili, za njeno izvajanje niso zagotovljeni namenski viri financiranja, novi predpisi pa kmetom predstavljajo dodatne omejitve. Posledica tega bo opuščanje pridelave, svarijo.
Takšno varovanje ekosistemov pomeni dodaten pritisk na kmetijstvo
V KGZS so v sporočilu za javnost spomnili, da zakonodaja o obnovi narave uvaja niz priporočil, ki so namenjena obnovi degradiranih ekosistemov v Evropi. Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale njihovo stanje. Države članice bodo morale pripraviti tudi načrte za obnovo narave in doseganje ciljev na nacionalni ravni.
"V Sloveniji že obstaja vrsta predpisov in območij, ki ščitijo habitate in hkrati predstavljajo izjemno velike omejitve za opravljanje kmetijske dejavnosti. Imamo 60 odstotkov gozdov in 38 odstotkov Nature 2000, 76 odstotkov zemljišč s težjimi pridelovalnimi pogoji. Glede na stanje orne zemlje na prebivalca ta pristop ogroža samooskrbo," je izpostavil predsednik KGZS Roman Žveglič.
Varovanje ekosistemov "iz pisarn in hodnikov" po oceni zbornice pomeni dodaten pritisk na kmetijstvo, posledica omejevanja kmetovanja pa bo opuščanje pridelave. "Kmetijstvo teh pritiskov ne bo preneslo brez ustrezno visokih finančnih nadomestil. Zakon o obnovi narave pa jih trenutno ne zagotavlja, kar je nesprejemljivo," so opozorili.
Poseg lahko oslabi ekonomsko moč kmetij
Poseg v habitate lahko po njihovih navedbah oslabi tudi ekonomsko moč kmetij, kar lahko prav tako vodi do opuščanja kmetovanja ter posledične izgube travnikov in pašnikov. "V Sloveniji se površina trajnih travnikov in pašnikov zmanjšuje predvsem zaradi opuščanja kmetovanja, ki vodi do zaraščanja kmetijskih površin. Najbolj pa nas žalosti, da odločevalci pozabljajo na najboljša kmetijska zemljišča, ki jih izgubljamo s pozidavo," so še poudarili v zbornici.
Okoljski ministri EU so zakonodajo o obnovi narave potrdili v ponedeljek. Zakonodaja med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.
Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.
Kaj bo morala storiti Slovenija?
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so na začetku tedna pojasnili, da bo morala Slovenija pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo identificirati konkretne ukrepe in določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta nacionalni program varstva okolja do 2030 in program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028.
Priprava načrta se bo začela v letošnjem letu, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane pa zlasti kmetovalci.
Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na 14.000 do 15.850 hektarih oziroma na približno 0,8 odstotka ozemlja Slovenije, so pojasnili na ministrstvu. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so obrečni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, barjanski gozdovi, travišča in drugi pašniški habitati, obrečni travniki in drugi.
STA
