Epidemija koronavirusa je slovenskem gospodarstvu povzročila velik šok, saj so nekatere panoge zaprte že več mesecev. To je že in bo tudi v prihodnje vplivalo na obstoj večjega števila delovnih mest. Že pred uvedbo jesenskih, strožjih ukrepov je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napovedal 6,7 odstotno znižanje BDP. Vse to skupaj s spremenjenim obnašanjem potrošnikov ima negativen vpliv na kazalnike zadolženosti ter slabšo plačilno sposobnost in povečevanje zapadlih obveznosti.
V času epidemije covida-19 se je število stečajev podjetij v Sloveniji sicer zmanjšalo, kažejo podatki Ajpesa. V prvih treh četrtletjih minulega leta je šlo v stečaj 845 podjetij, kar v primerjavi z enakim obdobjem predlani pomeni 16 odstotkov manj. Od tiste v prvih treh četrtletjih 2018 je številka nižja celo za 21 odstotkov.
V času epidemije covida-19 se je število stečajev podjetij v Sloveniji sicer zmanjšalo, kažejo podatki Ajpesa. V prvih treh četrtletjih minulega leta je šlo v stečaj 845 podjetij, kar v primerjavi z enakim obdobjem predlani pomeni 16 odstotkov manj.
V prvem četrtletju leta 2020 je šlo v stečaj 344 podjetij, kar je nekaj več kot med januarjem in marcem 2019. Vendar je bilo nato v drugem četrtletju število stečajev za 29 odstotkov nižje kot leto pred tem, v tretjem pa za 22 odstotkov. Med aprilom in junijem je šlo v stečaj 222 podjetij, v obdobju od julija do septembra jih je sledilo 279.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je bil sprejet v času prve epidemije covida-19, razglašene sredi marca, je namreč zamaknil nekatere roke v insolvenčnih postopkih. Med drugim je bilo odloženo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja.
Za 30 odstotkov manj prisilnih poravnav
Podatki za celotno leto 2020 sicer še niso na voljo, saj so imela sodišča v skladu z določili Sodnega reda do 15. januarja 2021 čas za vnašanje podatkov preteklega leta. Uradni podatki sodne statistike za leto 2020 bodo na voljo predvidoma marca 2021, neuradni podatki pa v začetku februarja 2021, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Kljub temu so na ministrstvu za pravosodje pripravili poročilo o insolvenčnih zadevah, ki odraža stanje podatkov v podatkovnem skladišču, kot je razvidno na dan 21. december 2020.
“Poudarjam, da poročilo ne prikazuje podatkov o nerešenih zadevah na dan 31. decembra 2020, ker letno obdobje še ni zaključeno. Iz tega poročila izhaja, da je bilo v letu 2020 do 21. decembra 2020 v primerjavi z letom 2019 za 30,43 odstotkov manj novih prejetih zadev za postopek prisilne poravnave, 20,05 odstotkov manj novih prejetih zadev za stečajni postopek nad pravno osebo in 25,85 odstotkov manj novih prejetih zadev za postopek osebnega stečaja,” je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke Meire Hot pojasnila pravosodna ministrica Liljana Kozlovič.
Brezposelnost se je ob koncu leta povečala
V obdobju med 1. januarjem 2020 in 21. decembrom 2020 je bilo v primerjavi z letom 2019 za 16,32 odstotka manj stečajnih postopkov nad pravno osebo, 37,5 odstotka manj postopkov osebnega stečaja podjetnika/zasebnika in 29, 69 odstotka manj postopkov osebnega stečaja potrošnika. “Ob tem ponovno opozarjam, da uradni podatki sodne statistike za celotno leto 2020 še niso na voljo oziroma bodo tudi ti podatki na voljo meseca marca 2021, neuradni podatki pa v začetku februarja 2021,” še pojasnjuje Kozlovičeva.
V obdobju med 1. januarjem 2020 in 21. decembrom 2020 je bilo v primerjavi z letom 2019 za 16,32 odstotka manj stečajnih postopkov nad pravno osebo, 37,5 odstotka manj postopkov osebnega stečaja podjetnika/zasebnika in 29, 69 odstotka manj postopkov osebnega stečaja potrošnika.
Brezposelnost se je decembra povečala zaradi upada zaposlovanja in večjega števila prijav brezposelnih, ki jim je ob koncu leta prenehala zaposlitev za določen čas, pa so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Slednjih je bilo med 7735 novoprijavljenimi kar 4237, poleg teh pa še 518 iskalcev prve zaposlitve, 71 brezposelnih zaradi stečajev in 1985 presežnih delavcev.