Na Rdečem Križu Maribor so že lep čas zaskrbljeni opozarjali, da bo letos za socialno šibke ljudi na voljo za tretjino manj prehranskih paketov iz Evropskega sklada, kar bo za Maribor velik udarec. S prošnjo po dodatnih sredstvih so se obrnili na mariborsko občino, na pomoč pri zagotovitvi manjkajoče hrane pa računajo tudi na državo. Prejšnji teden je v pogovoru na Radio Maribor bilo zagotovljeno, da država sredstva bo zagotovila, zdaj pa pri RK Maribor budno spremljajo sporočila s strani ministrstva.

Skladišča so prazna

Metod Dolinšek, Sekretar območne enote Rdečega Križa Maribor, je že pred novim letom opozoril na situacijo, s katero se soočajo na Rdečem Križu Maribor, in sicer, da bo letos iz Evropskega sklada na voljo za tretjino manj prehranskih paketov. Dolinšek je povedal, da je za opravičence prehranskih paketov to zelo slaba informacija, zato ker so v Mariboru soočeni s posledicami dveh kriz, ki še danes vztrajajo. V tem mestu so posledice ekonomske in politične tranzicije, na podlagi tega pa se je v Mariboru ustvaril krog ljudi, družine, socialna okolja, ki ne zmorejo v sodobnem ekonomskem sistemu dostojno živet. Obračajo se na Rdeči Križ, Karitas, Center za socialno delo – cel kup organizacij, ki so zrasle kot posledica potrebe po pomoči. Pri Rdečem Križu so naredili prognozo, da trenutna situacija pomeni približno 80 ton manj, kar je za približno dober mesec manj prehranskih paketov kot so jih imeli v preteklem letu. O tem smo že pisali v članku lanskega leta.

Manjka 70 tisoč evrov

Zadnja leta se zmanjšuje pomoč, ki prihaja iz Evropske Unije. Leta 2019 je bilo 220 ton. Najpomembnejši vir sredstev za materialno pomoč je Sklad Evropske Unije za najšibkejše člane te družbe. Leta 2015 oziroma leta 2016 je za Maribor in okolico bilo namenjenih med 600 in 900 ton pomoči, lansko leto pa samo 220 ton. Prognoza za leto 2020 pa kaže, da bo hrane manj kot 150 ton. S tem pa se zelo omejijo pravice ljudi. Med 1000 in 2000 ljudi bi lahko ostalo brez pomoči, saj se vsako sredo razdeli približno 800 ali 1000 paketov.

Leta 2019 je bilo 220 ton. Najpomembnejši vir sredstev za materialno pomoč je Sklad Evropske Unije za najšibkejše člane te družbe. Leta 2015 oziroma leta 2016 je za Maribor in okolico bilo namenjenih med 600 in 900 ton pomoči, lansko leto pa samo 220 ton. Prognoza za leto 2020 pa kaže, da bo hrane manj kot 150 ton.

Tisti, ki delajo na področju pomoči, ne opažajo nobenih izboljšanj. Res je, da je približno med 1000 in 2000 manj prosilcev pomoči, količine izdane hrane pa so se vendarle povečale. Za nadomestitev primanjkljaja prehranskih paketov primanjkuje približno 70.000 evrov. S tem denarjem bi bile količine zagotovljene, ustrezno logistično podprte in dana prosilcem.

Pred nekaj tedni so se s prošnjo po dodatnih sredstvih obrnili na mariborsko občino, s katero ima Rdeči Križ Maribor redno obliko sodelovanja za usklajevanje načrtov in prioritet glede finančnih zmožnosti. Mestna občina Maribor ne bo zmanjšala svojega deleža pri Rdečem Križu, pač pa bo začela izvajati in graditi še druge programe. Mesto samo pa ne more ublažiti tako velikega izpada Evropskih sredstev.

Na ministrstvu o pomanjkanju prehranskih paketov niso bili seznanjeni

Direktorica direktorata za socialne zadeve in enake možnosti, gospa Mojca Pršina, je prejšnji teden za Radio Maribor povedala, da ministrstvo pomoč zagotavlja. Iz leta v leto prihaja vedno manj pomoči s strani Evropske Unije. Na ministrstvu izpostavljajo, da so veseli, da imajo možnost pojasniti napačne informacije, ki so se pojavile v nekaterih medijih, vendar nihče ne bo ostal brez hrane. Informacija, da prehranskih paketov naj ne bi bilo dovolj, ministrstvo ni dosegla. ”Morda tudi zaradi tega, ker količino hrane dodeljene razdelilnim mestom določa Rdeči Križ Slovenije, ne ministrstvo. Prehranske pakete oblikujejo humanitarne organizacije same, glede na potrebe svojih prejemnikov in jih potem dopolnjujejo z izdelki, ki jih dobijo iz drugih virov. Če pa bi se ugotovilo, da je primanjkljaj na tem področju, bi ministrstvo potem zagotovilo z različnimi ukrepi, da bo te hrane dovolj.”

“Prehranske pakete oblikujejo humanitarne organizacije same, glede na potrebe svojih prejemnikov in jih potem dopolnjujejo z izdelki, ki jih dobijo iz drugih virov. Če pa bi se ugotovilo, da je primanjkljaj na tem področju, bi ministrstvo potem zagotovilo z različnimi ukrepi, da bo te hrane dovolj.”

Pri Evropskih sredstvih gre za program z ocenjeno vrednostjo 24 milijonov, ta program pa teče, dokler se ta sredstva ne porabijo. Tudi v tem delu država sodeluje z obveznim deležem sofinanciranja, ki znaša 15 odstotkov vrednosti celotnega ukrepa, to je preko 3 milijone evrov. Če bi se ugotovilo, da prehranskih paketov ni dovolj, potem ministrstvo takoj pristopi na pomoč, ali s spremembo financiranja ali pa z zagotovitvijo sredstev iz integrale.

Na ministrstvu so tako v tem pogovoru zagotovili, da, če je prehranskih paketov zmanjkalo, bodo le-te priskrbeli – uvedli bodo ustrezne postopke, prerazporedili sredstva oziroma zagotovili še dodatna proračunska sredstva za namen pomoči.

Trenutno stanje na Rdečem Križu Maribor

Trenutno stanje na Rdečem Križu Maribor ni drugačno kot pravi statistika za Maribor. Maribor je bil vedno med 5 do 10 odstotkov slabši od povprečja Slovenije, tako pri številu mladih, kot pri številu starostnikov, pa seveda pri številu socialno ogroženih. Priznati si je treba, da če nekdo nima 600 evrov na začetku meseca, je v Slovenski družbi reven. Med revnim in bolj revnim pa ni kaj odločat. Ljudem je treba omogočiti, da iz revščine izvlečejo. Prehranski paket, ki ga ljudje prejmejo je skromna, nekaj kilogramov težka pomoč, ki vključuje olje, riž, moko, sladkor, konzervirano zelenjavo, konzervirano meso, pralni prašek, včasih pa tudi higienski pripomočki. Ta materialna pomoč je le najnujnejše mašenje krize.

Prehranski paket, ki ga ljudje prejmejo je skromna, nekaj kilogramov težka pomoč, ki vključuje olje, riž, moko, sladkor, konzervirano zelenjavo, konzervirano meso, pralni prašek, včasih pa tudi higienski pripomočki. Ta materialna pomoč je le najnujnejše mašenje krize.

Mestna občina Maribor je v 5 letih povečala program socialnega varstva, kljub temu, da naj bi padla brezposelnost, da naj bi narasel bruto družbeni proizvod, vendar obstaja bazen Mariborčanov, ki se nikakor ne zmorejo izkopat iz primeža revščine, zato pa programe širijo vsako leto. Za Rdeči Križ daje občina v letu 2020 namenila 134.650 evrov. Sicer pa Mariborska občina financira še zakonske programe in občinske programe. Občinski programi so programi za ljudi, letovanja, socialna kuhinja, denarne socialne pomoči, nevladne organizacije podpirajo z razpisi, varna hiša, brezdomci, materinski dom, center za preprečevanje odvisnosti, zdrava pot, in druge.

Na Rdečem Križu budno spremljajo sporočila države

Dolinšek je zagotovila države, da bo vendarle poskrbela za pomanjkanje sredstev v Mariboru, izjemno vesel. ”Nam je to, da smo dobili informacije, da bo država poskrbela za težavo, zadostno. Seveda pričakujemo več kot samo ustno izjavo, v tem trenutku smo opozorili, da se mora rešitev čim prej najti, saj bodo v nasprotnem primeru junija skladišča prazna.

“Seveda pričakujemo več kot samo ustno izjavo, v tem trenutku smo opozorili, da se mora rešitev čim prej najti, saj bodo v nasprotnem primeru junija skladišča prazna.”

Verjamemo, da se rešitev bo našla, preko internih kanalov Rdečega križa pa želimo dobiti še pisno potrdilo. Budno bdimo nad tem, da dobimo odgovor. V kolikor pa odgovora ne dobimo v ustreznem času, pa bomo spet javno pozvali, da se to naredi.”

V RK Celje s podobnimi težavami

Kako je s situacijo financiranja s strani občine in države, pa smo povprašali tudi pri Rdečemu Križu Celje. Sekretar Selimir Ćopić pa nam je povedal, da se je tudi pri njih število sredstev zmanjšalo.

”Načeloma imamo z občino dogovor za letno sofinanciranje določenih programov, se pa je številka malo znižala. Iz organizacije Rdeči Križ Slovenije dobimo nekaj in sicer po programih – za socialo, za prvo pomoč, krvodajalstvo in drugo. S strani države dobimo zelo malo, neuradno pa se govori, da bi naj dobili kar 30 odstotkov manj sredstev kot prejšnja leta, ni pa še prišlo do nekega konkretnega pojasnila, kar pomeni, da bi naj računica bila enaka prejšnjim letom. Če nas torej kdo vpraša ali bo letos sredstev več ali manj, na to še ne moremo odgovoriti.”

Situacijo glede prehranskih paketov pa komentirali podobno kot v Mariboru. ”Potreba po prehranskih paketih se vedno bolj veča, jih pa je na voljo vedno manj. V veliki meri so mora sofinancirati iz lastnih sredstev. Načeloma imamo javno pooblastilo, se pravi nekaj dobimo iz programov krvodajalstva, prve pomoči in s samo-delovanjem ampak vse to od krovne organizacije Rdeči Križ. Zelo slabo je na področju donatorstva, ki ni stalno, potrebe pa se iz leta v leto povečujejo. Glede prehranskih paketov pa še ne vemo, kako je. Razpis s številom porabnikov je sicer zunaj, krovna organizacija pa nam naravnost iz Ljubljane na podlagi tega potem razdeli število paketov. Hrano bi naj dobili v treh delih, proti koncu februarja pa bi naj že dobili prvi del.”

”Uporabniki, gre za veliko število socialno ogroženih ljudi, ne povedo, če se soočajo z zdravstvenimi težavami v zvezi s hrano, zato znajo biti tudi prehranski paketi, ki načeloma niso izjemno bogati v raznolikosti, še ena težava. Poleg tega pa, če veliki družini daš liter mleka, to ni dovolj za celi teden.”

Pravijo, da sredstev ni nikoli dovolj. ”Glede na število Evropskih sredstev vedno primanjkuje. Uporabniki, gre za veliko število socialno ogroženih ljudi, ne povedo, če se soočajo z zdravstvenimi težavami v zvezi s hrano, zato znajo biti tudi prehranski paketi, ki načeloma niso izjemno bogati v raznolikosti, še ena težava. Poleg tega pa, če veliki družini daš liter mleka, to ni dovolj za celi teden.”

V veliko pomoč bi jim bile donacije s strani podjetij, dodajajo. ”Smo pa taka organizacija, ki gre naproti vsakemu, ki potrebuje pomoč. Z donacijami je vsako leto težje. Podjetja bi lahko na svoj dobiček, 0,3 odstotka, namenila našim organizacijam, donirana sredstva pa gredo izključno za prehrambne izdelke za socialno ogrožene skupine. Vedeti je tudi treba, da večino dela pri nas opravljajo prostovoljci, saj si zaposlitve na žalost ne moremo privoščiti.”

”Smo pa taka organizacija, ki gre naproti vsakemu, ki potrebuje pomoč. Z donacijami je vsako leto težje. Podjetja bi lahko na svoj dobiček, 0,3 odstotka, namenila našim organizacijam, donirana sredstva pa gredo izključno za prehrambne izdelke za socialno ogrožene skupine. Vedeti je tudi treba, da večino dela pri nas opravljajo prostovoljci, saj si zaposlitve na žalost ne moremo privoščiti.”

Ostajajo pa na Rdečem Križu Celje pozitivni in upajo, da se bo v prihodnje situacija izboljšala.

Pri Karitasu ni večji sprememb, si pa želijo več možnosti pri financiranju javnih del

Kakšna je situacija sofinanciranja pa smo se pozanimali tudi pri Karitas Slovenija. Namestnik Peter Tomažič nam je zaupal, da pri financiranju mreže Karitas ni večjih sprememb. Največji financerji socialno varstvenih in splošno-dobrodelnih programov Karitas v Sloveniji so MDDSZ, FIHO in občine. Skoraj polovico sredstev pa zberemo z darovi posameznikov in donirano hrano podjetij. Sodelujemo pa tudi s projekti, ki jih financira Ministrstvom za zdravje, NIJZ in Ministrstvo za javno upravo.

”Vsako leto Karitas prejme iz tega naslova 2.500 ton hrane. Občasno sodelujemo tudi pri zagovorniških in osveščevalnih projektih Caritas Europa. V zadnjih treh letih se število uporabnikov bistveno ne spreminja in se giblje okrog 95.000. Večinoma pri nas prejemajo pomoč zaposleni z minimalno plačo, starejši in tisti, ki so trajno brezposelni v povezavi z boleznimi in invalidnostjo.”

Kar se tiče financiranja s strani države, ”smo veseli novih razpisov na področju zdravja, preventive na področju tveganega in škodljivega pitja alkohola, razvojnih programov socialnega vključevanja in krepitve prostovoljstva.”

Večji del EU sredstev predstavljajo za Karitas sredstva za pomoč v hrani, ki jo dobijo preko MDDSZ. ”Vsako leto Karitas prejme iz tega naslova 2.500 ton hrane. Občasno sodelujemo tudi pri zagovorniških in osveščevalnih projektih Caritas Europa. V zadnjih treh letih se število uporabnikov bistveno ne spreminja in se giblje okrog 95.000. Večinoma pri nas prejemajo pomoč zaposleni z minimalno plačo, starejši in tisti, ki so trajno brezposelni v povezavi z boleznimi in invalidnostjo.”

Pri sofinanciranju občine in države, pa bi si kljub temu želeli, da se uredi več možnosti. ”Želimo se veliko več možnosti pri financiranju javnih del, ki so se pokazala kot zelo učinkovita, saj pripomorejo k večji zaposljivosti ljudi. Prav tako pa so dobrodošla pomoč pri humanitarnem delu, ki ga ni mogoče opraviti samo z prostovoljstvom. Želimo si več programov socialnega vključevanja ranljivih skupin, saj je pomembno da so ljudje vsaj malo aktivni in tako ohranjajo svoje dostojanstvo. Če ne bo hujših gospodarskih preobratov si želimo v prihodnjih letih še bolj posvetiti programom svetovanja, ki so zelo potrebni ter programom za starejše.”