Število potnikov na vlakih Slovenskih železnic od leta 2021 spet raste, lani so jih prepeljali več kot 15 milijonov. Slovenija je sicer ena izmed redkih držav v Evropski uniji, kjer je bil obseg prepeljanih potnikov z vlaki že v letu 2022 večji kot v predkoronskem letu 2019. Število potnikov se je povečalo in narašča tudi v Mariboru. 

Na Slovenskih železnicah so nam pojasnili, da so imela v letu 2022 velik vpliv na večji obseg prepeljanih potnikov v železniškem prometu nova vozna sredstva. Svoje je dodala še podražitev goriv in posledično spremenjena mobilnostna navada ter odprava ukrepov preprečevanja širjenja okužb covid ter prost prehod čez državne meje. Na več potnikov v javnem železniškem prometu vplivajo tudi ugodne ponudbe za potovanja z vlaki. Okoljsko ozaveščanje in zavedanje, da je vlak ena najbolj prijaznih oblik javnega prevoza, je prav tako vedno večje.

Je pa bilo v letu 2022 med Ljubljano in Mariborom odpravljenih za skoraj 60 odstotkov več potnikov kot leta 2020.

Na Slovenskih železnicah so v letu 2023 prepeljali za 3,6 odstotkov več potnikov kot v letu 2022. Analize za leto 2023 po posameznih progah še nimajo.

Pričakujejo, da bodo v letu 2028 prepeljali 25 milijonov potnikov

Zanimanje za potovanja z vlaki je povečano tako v notranjem kot tudi v mednarodnem prometu. "Glede na vse načrtovane aktivnosti države kot lastnika javne železniške infrastrukture in obsežnih investicijskih del, ki se izvajajo in načrtujejo ter glede na naše načrte pričakujemo, da bomo leta 2028 prepeljali 25 milijonov potnikov," pojasnjujejo v Slovenskih železnicah. 

[[image_1_article_63013]]

Regionalno progo Maribor - Prevalje bo potrebno čim prej nadgraditi 

V lanskem letu so tudi na območju Štajerske na železniškem omrežju izvajali redna vzdrževalna dela, od poplav v mesecu avgustu dalje pa so se dela v glavnem navezovala na odpravo posledic poplav. "Tudi v letu 2024 bomo na tem območju izvajali redna vzdrževalna dela," so sporočili s službe za odnose z javnostmi pri Slovenskih železnicah. Kot največjo pomanjkljivost tukajšnjega železniškega omrežja vidijo stanje regionalne proge Maribor - Prevalje, ki jo bo potrebno čim prej nadgraditi.

Da bo pot med Mariborom in Ljubljano krajša, potrebujemo nove odseke proge

Na vprašanje, s čim bodo dosegli skrajšanje potovalnega časa z vlakom med Mariborom in Ljubljano, so nam na Slovenskih železnicah odgovorili: "Potovalni čas je v osnovi najbolj odvisen od same konfiguracije proge in s tem povezano dovoljeno hitrostjo voženj. Železnice so speljane glede na naravne danosti, včasih ni bilo toliko tunelske in viaduktne gradnje, zato imajo proge daljše kilometrske razdalje v primerjavi s cestno povezavo. Večinoma so železnice gradili po naravnih geografskih možnostih. Hitri vlaki pa zahtevajo ločeno infrastrukturo. Če vzamemo za primer dolžino poti iz Maribora do Ljubljane, je železniška pot občutno daljša v primerjavi s cesto, kar posledično pomeni daljši potovalni čas. Železnica tudi pelje mimo krajev, kjer so zaradi naseljenosti in varnosti v prometu predpisane nižje hitrosti. Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko sicer tehnično dosegajo najvišje hitrosti od 100 do 200 kilometrov na uro (omejitev 160km/h). Hitrost vožnje pa moramo tako kot na cesti tudi na železnici prilagajati predpisanim omejitvam. Zato so vlaganja v železniški promet in izboljšanje ponudbe javnega prometa pomembna, s tem lahko prispevamo veliko dobrega za družbo in naš življenjski slog."

Najkrajši čas potovanje z vlakom med Ljubljano in Mariborom znaša 1 uro in 49 minut, kar je v času prometnih konic v samo središče Ljubljane primerljivo s cestnim prevozom, še pojasnjujejo. Dodajajo, da bi bili za občutno skrajšanje potovalnega časa vlaka med Mariborom in Ljubljano potrebni tudi novi odseki proge. "Dokler bo država kot lastnik izvajala obsežna investicijska dela, ki neizogibno povzročajo ovire v železniškem prometu, krajšanje voznorednih časov še ni mogoče. Prenova železniške infrastrukture še zdaleč ni zaključena, dejansko se je v zadnjih letih šele dobro začela. Vlak je sicer že danes boljša izbira kot avtomobil, sploh če upoštevamo še ceno prevoza, možen izkoristek časa na poti, varnost in ogljični odtis. Na železnici so odseki, ki so časovno absolutno konkurenčni cesti, predvsem v prometnih konicah npr. pot iz Borovnice v Ljubljano ali proga Ljubljana–Dobova, kjer je nekje do Sevnice časovna prednost na strani vlaka. Tudi proga Jesenice-Kranj-Ljubljana in Kamnik-Ljubljana je v prometnih konicah lahko potniku hitrejša izbira. Obe progi sta enotirni, kar pomeni, da bi v primeru dvotirne proge lahko zagotavljali še boljšo pretočnost vlakov in zelo razširili ponudbo, ker je tu potencial potnikov resnično velik, omogočena bi nam bila vzpostavitev taktnega prometa, ki je prijazen za uporabo. Tudi nova kočevska proga je po času potovanja v časovnih konicah primerljiva s cestnim prevozom, prav gotovo pa varnejša, udobnejša in prijaznejša do okolja."

Pilotni projekt na ljubljanski železniški postaji 

Načrtujejo tudi tako imenovane multimodalne točke. To so točke, od koder vozi taktni železniški promet do središča mesta na 15 minut, dobro pa morajo biti povezane tudi z drugimi oblikami prevozov, pomembna so torej voznoredno usklajena kapilarna napajanja in druge oblike mikromobilnosti (kolesa, skiroji, e vozila, …) . Na večjih železniških postajah je potnikom že na voljo možnost izposoje koles, uporabe kolesarnice in parkirišč za kolesa. Ljubljana je kot največja železniška postaja izbrana za pilotni projekt, kjer lahko potniki po prihodu z vlakom svojo pot nadaljujejo z električnimi avtomobili, pod imenom SŽ GREMO ZELENO. "Gre za pilotni projekt, ki bo podlaga za razvoj in razširitev ponudbe Slovenskih železnic. Potnik, ki potuje z vlakom, prejme na osnovi vozovnice 5 evrov dobroimetja za prvo izposojo električnega avtomobila, v nadaljevanju pa je zanj uporaba cenejša za 33 odstotkov. In tukaj je še veliko možnosti za širjenje in povezovanje ponudb."

Skoraj vsi vlaki pripeljejo do glavne železniške postaje v center Ljubljane

In s katerimi ukrepi vzpodbujajo ljudi, da v času, ko na Dunajski cesti v Ljubljani izvajajo obširna dela in je potovalni čas z avtomobili še daljši, presedlajo z avtomobila na vlak? Na Slovenskih železnicah odgovarjajo, da so, vezano na dela v Ljubljani, informirali in vabili potnike na vlake tako preko svojih komunikacijskih kanalov, kot tudi preko številnih drugih medijev, s sodelovanjem na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana pred začetki del itd. "V času del smo uspeli vozni red izoblikovati tako, da skoraj vsi vlaki pripeljejo do glavne železniške postaje v center Ljubljane. Le nekaj vlakov, v glavnem izven konic, ima končno ali začetno postajo v Ljubljani Šiška. To novo začasno postajališče pa smo tudi uspeli povezati z glavno postajo v centru Ljubljane, in sicer z novo LPP avtobusno linijo, na kateri velja vozovnica za vlak."

Novi vlaki so prostorni in sodobni 

K povečanju zanimanja potovanja po tirih pa gotovo nekaj prispevajo tudi novi potniški vlaki. Z novimi 52 sodobnimi in energetsko varčnimi garniturami, ki so bile dobavljene v letih od 2020 do 2022, smo veliko pridobili vsi; potniki, zaposleni in tudi okolje. Javni železniški promet se je s tem zelo moderniziral in privabil številne nove potnike.

 "Od 52 novih vlakov proizvajalca Stadler je v prometu 21 enopodnih in 10 dvopodnih (dvonadstropnih) električnih ter 21 enopodnih dizelskih vlakov.

Vsi novi vlaki so zelo prostorni. Vsa vrata so opremljena z izvlečnimi stopnicami, kar omogoča preprostejši vstop in izstop tudi za gibalno ovirane osebe. Na voljo je več prostora za prevoz koles, prostorni toaletni prostori so prilagojeni tudi za invalide in mlade starše - s previjalno mizo, avtomatsko klimo in velikimi panoramskimi okni. Vlaki omogočajo sodoben informacijski sistem, vtičnice za polnjenje elektronskih naprav, opremljenost s signalom Wi-Fi in s tem dostop do internetnih vsebin. Novi vlaki zagotovo pomembno vplivajo na boljšo kakovost prevozov potnikov v železniškem prometu, kar kaže tudi trenutni trend rasti števila prepeljanih potnikov."

Kaj obsegajo naslednji cikli dobave?

In koliko novih vlakov pričakujejo letos oziroma v prihodnjih letih?  Prve od že naročenih 20 dodatnih potniških garnitur pričakujejo že v naslednjem letu 2025 in bodo pomembno izboljšale kvaliteto prevozov na neelektrificiranih progah. Četrti cikel nabave predstavlja nakup novih štirih lokomotiv in 20 vagonov, ki jih pričakujejo v letu 2026 in bodo pomemben prispevek k ponudbi v mednarodnem prometu. "V petem ciklu pa bi si želeli še dodatne hitre vlake z nagibno tehniko," pravijo na Slovenskih železnicah. Dodajajo, da bodo z modernim voznim parkom vsem potnikom zagotovili večjo kakovost ter prijaznejši javni prevoz. Obenem pa s tovrstnimi investicijami znatno prispevajo k okoljski trajnostni dejavnosti transportnega sektorja.

[[image_2_article_63013]]

Nove službene uniforme prinašajo modernejši in elegantnejši izgled 

Še ena novost pa so nove uniforme zaposlenih na Slovenskih železnicah, ki so jih uvedli po skoraj 30 letih skladno s posodobljeno celostno podobo družbe. Barva novih uniform je temno modra in sledi v letu 2020 posodobljeni celostni podobi Slovenskih železnic ter modremu tonu. Moder je znak v logotipu, modri so vlaki, uniforme pa so temno modre barve. Nova podoba službenih uniform Slovenskih železnic prinaša modernejši in elegantnejši izgled. "In ker je pri poklicih prometnika, osebja za spremljavo vlaka in prodajalcih poleg videza ključno, da so oblačila udobna in praktična, je bilo to pomembno vodilo pri izbiri novih uniform. Nove uniforme so tako iz materiala, ki poleg udobja omogoča še praktično vzdrževanje. So v celoti pralne doma, v pralnem stroju, izdelanem za domače gospodinjstvo."