Pogoji za upokojitev v letu 2024 ostajajo enaki, kot so bili v letu 2023. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se v letu 2023 za oba spola izenačili. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

[[image_1_article_63917]]

Znižanje starosti 

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,

2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in

3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža: ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

- dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),

- osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Kako se določi pokojninska osnova?

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2024 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka.

Tudi v letu 2024 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) tudi v letu 2024 dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti. Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Socialni položaj nekaterih vdov in vdovcev se bo izboljšal 

S 1. januarjem letos je začela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki med drugim vzpostavlja dve ključni novosti, ki bosta v prihodnje izboljšali socialni položaj nekaterih vdov oziroma vdovcev ter delovnih invalidov.

Novela zakona uvaja pojem zagotovljene vdovske pokojnine, ki se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2. Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine.

Višina zagotovljene pokojnine od 1. 1. 2024 dalje, ob upoštevanju delne redne uskladitve v januarju 2024 višini 8,2 odstotka, znaša 744,15 evra na mesec. Izplačevala se bo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice do pokojnine, vendar le, če bodo do 31. decembra 2024 oddali vlogo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Način uveljavljanja

Vlogo je mogoče oddati na obrazcu »Zahteva za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine po ZPIZ-2N«. Možna je tudi oddaja vloge preko spleta. Pri tem je pomembno, da naj jo upravičenci vložijo čimprej, saj bo zagotovljena vdovska pokojnina pripadala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine lahko vložijo:

- vdove ali vdovci, ki so že uživalci vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine, in na dan uveljavitve novele izpolnjujejo tudi pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine;

- vdove ali vdovci, ki so že uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, in na dan uveljavitve novele izpolnjujejo tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine;

- vdove ali vdovci, ki jim je bila pred letom 2012 na podlagi Zakona o varstvenem dodatku, ki je veljal do 31. 12. 2011, vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska skladno z navedenim zakonom.

ZPIZ-2N prav tako določa spremembo za delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom, to je za uživalce delne invalidske pokojnine ali delnega nadomestila, ki bodo od 1. 1. 2024 dalje uveljavili pravico do pokojnine ali novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Pravico do delne invalidske pokojnine so po ZPIZ-1 lahko uživali kadarkoli od 1. 1. 2003 dalje, pravico do delnega nadomestila po ZPIZ-2 pa kadarkoli od 1. 1. 2013 dalje. Za ugotovitev pokojninske osnove se bodo osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti in so za ta čas tudi prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, preračunale na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.

Kolikšna je letošnja uskladitev pokojnin in kako bo z letnim dodatkom?

Svet zavoda je na seji 19. februarja sprejel sklep o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2024, po katerem so se pokojnine in drugi prejemki uskladili za 8,8 odstotka. Za navedeni odstotek so se uskladili zneski pokojnin in drugih prejemkov, ki so uživalcem pripadali za januar 2024, zmanjšani za uskladitev, ki se je delno opravila v januarju 2024 oziroma zneski ob priznanju pravice, uveljavljene v letu 2024.

Letni dodatek za leto 2024 bo zavod večini uživalcev izplačal skupaj z junijskimi pokojninami 28. junija. Uživalci pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 650 evrov, bodo prejeli letni dodatek v višini 460 evrov, tisti s pokojnino od 650,01 do 780 evrov v višini 320 evrov, uživalci pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 780,01 do 920 evrov, bodo prejeli 260 evrov dodatka, v znesku od 920,01 evra do 1.110 evrov 210 evrov in upokojenci s pokojnino v znesku nad 1.110 evrov 150 evrov letnega dodatka. 

[[image_2_article_63917]]

Letni dodatek bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, in sicer v naslednjih zneskih:

[[image_3_article_63917]]

V mariborski občini sicer starostno pokojino v letu 2023 prejemalo 24 tisoč 89 upravičencev, njihova povprečna starost je bila 74 let, povprečni bruto znesek pokojnine pa je znašal 929,24 evrov.