10. oktober -svetovni dan duševnega zdravja- je namenjen osveščanju o pomenu skrbi za duševno zdravje. Kadar smo na svoje duševno zdravje pozorni in zanj skrbimo, sprejmemo tudi odločitve, ki nas ohranjajo v dobri telesni, mentalni in duševni pripravljenosti. Skrb zase pa ne predstavlja le aktivnosti posameznika, ampak tudi širše družine ali skupnosti, ki so usmerjene v ohranjanje ali izboljšanje zdravja ter zdravljenja in preprečevanja bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot „stanje dobrega počutja“, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva k svoji skupnosti.
Delovno okolje je lahko pomemben dejavnik tveganja, po drugi strani pa lahko duševno zdravje zaposlenih tudi varuje in krepi
Na delovnem mestu so najbolj pereči naslednji dejavniki: naporen delovni urnik z nenehnimi nadurami, nepredvidljiv delovni urnik, večizmensko delo, delo pod pritiskom časa, nezanimivo in ponavljajoče se delo, delo v skupini, kjer ni medsebojnega razumevanja, slabo vodenje delovne skupine idr. Zato je potrebno duševno zdravje obravnavati tudi na delovnem mestu, na katerem povprečno preživimo tretjino dneva.
Možnost strokovne psihološke pomoči v duševni stiski je v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« na voljo kar 11.000 zaposlenim iz vključenih pilotskih podjetij. Zaposleni lahko koristijo brezplačno anonimno pomoč v obliki telefonskih, osebnih in e-svetovanj. 24 ur na dan, vse dni v letu, svetujejo strokovnjaki na področju duševnega zdravja.
V sklopu projekta NAPREJ poteka obširno ozaveščanje in informiranje zaposlenih, delodajalcev in širše javnosti, ki jo lahko spremljate tako na spletni strani projekta www.naprej.eu kot na Facebooku in Twitterju.
