Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poroča, da je v 25. členu pravilnika- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, med zahtevami opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih. Pravilnik sicer določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Določeno je, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela ter na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu. Pri izpolnjevanju vseh omenjenih zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
V tem enakem členu predhodno omenjenega pravilnika je določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. Za kakšne prostore gre ko govorimo o »vročih delovnih prostorih« ? Na inšpektoratu so Žurnalu pojasnili, da gre za prostore, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. "Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe, dogovorjene z izvajalcem medicine dela," dodajajo. V takih primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj Celzija.
Kaj mora storiti delodajalec?
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28, mora delodajalec v tem času zaposlenim zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter v povezavi s tem, če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, sprejeti določene ukrepe. Delodajalec se lahko poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature. Med njimi so običajno: prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa, poroča ZSSS.
Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom.
Kot pravijo na inšpektoratu, je odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, delodajalčeva, "morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja in usklajeni s strokovnim delavcem ter specialistom medicine dela". Dodajajo še, "Če inšpektor odkrije, da delodajalec krši določila pravilnika, običajno z ureditveno odločbo naloži, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati," Ukrepi morajo privesti do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu za delodajalca v primeru kršitev določa globo v razponu od 2.000 do 40.000 evrov ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.
Kaj lahko storijo delavci, delavke in predstavniki delavcev?
ZSSS poudarja, da imajo pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, pomembne vloge tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje.
Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu.
Vendar je mogoče reči, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v konkretnih primerih delavki oziroma delavcu dejansko grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta.
Delo na prostem
Delovna mesta na prostem so po pravilniku obravnavana posebej, in sicer v 93. in 94. členu, ki določata, da mora delodajalec, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, da niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu, da v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje, da je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prva pomoč in reševanje ter da delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.
Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod 16 °C. Posamezne vidike glede zagotavljanja varnosti in zdravja pa pri delu lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe.
Za ugotovljene kršitve na začasnih in premičnih gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1.251,88 do 12.518,8 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1.251,9 evra, poroča Žurnal.
Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu sporoča:
Delo v vročini je lahko nevarno, saj mora človeško telo vzdrževati temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Pregrevanje lahko vodi do toplotnega stresa in poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca, dihal, možganske kapi in sladkorna bolezen. Telo se hladi z izhlapevanjem znoja, kar je učinkovito pri nizki vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, kar zmanjšuje hladilni učinek znojenja. Fizično delo povečuje telesno temperaturo, kar dodatno obremenjuje telo. Med vročinskimi valovi je delo na samem odsvetovano, saj ljudje pogosto ne prepoznajo simptomov toplotnega stresa. Toplotni udar je najhujši zaplet dela v vročini, saj telo ne more več uravnavati temperature. Temperatura lahko hitro naraste na 40 stopinj Celzija ali več, kar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč, saj lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt brez nujnega zdravljenja. Simptomi toplotnega udara so sledeči: zmedenost, zelo visoka telesna temperatura, krči, vroča/suha koža, popolna ali delna izguba zavesti, nejasen govor.
