Digitalizacija je dosegla vsak kotiček našega življenja in spremenila tudi način plačevanja. Dodatno izbiro pri plačevanju in lažje opravljanje plačil bi lahko potrošnikom ponudil digitalni evro, o katerem razmišlja ECB. Kakšne izzive in priložnosti bi ta prinesel slovenskim deležnikom, bodo danes razmišljali tudi na dogodku Banke Slovenije.
Digitalni evro kot dodatna izbira
Digitalni evro ne bi bil neka alternativna valuta, pač pa še vedno obstoječa valuta devetnajsterice držav, le da v drugačni obliki. Gotovine ne bi zamenjal, pač pa jo dopolnjeval. Bil bi elektronska oblika denarja, ki bi ga izdajal Evrosistem, katerega sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke držav z evrom.
Digitalni evro bi tako omogočal dodatno izbiro pri plačevanju in lažje opravljanje plačil. S tem, ko bi nad njim bdela ECB, bi učinkovitost digitalnega plačilnega instrumenta združeval z varnostjo centralnobančnega denarja. S tem bi tudi preprečil odvisnost od digitalnih plačilnih sredstev, ki jih izdajajo in nadzorujejo subjekti zunaj območja evra.
Digitalni evro bi tako omogočal dodatno izbiro pri plačevanju in lažje opravljanje plačil.
Lani jeseni je ECB že pripravila poročilo o morebitni uvedbi digitalnega evra. V njem ugotavlja, da se Evropejci pri nakupih, varčevanju in naložbah vse pogosteje odločajo za digitalne oblike. “Naša naloga je, da ohranjamo zaupanje v denar. Zato moramo poskrbeti, da je evro pripravljen na digitalno dobo. Pripravljeni moramo biti, da izdamo digitalni evro, če bo to treba,” je tedaj dejala predsednica ECB Christine Lagarde.
Naša naloga je, da ohranjamo zaupanje v denar. Zato moramo poskrbeti, da je evro pripravljen na digitalno dobo. Pripravljeni moramo biti, da izdamo digitalni evro, če bo to treba.
Ali bi digitalni evro sploh izdali, še ni znano. Odločitev, ali naj se gre v projekt, in sicer šele v njegovo raziskovalno fazo, naj bi padla predvidoma julija. Do izdaje bi nato lahko prišlo v kakšnih petih letih, torej okrog leta 2025, je januarja letos omenila Lagardova. Kot je dodala, je zanimanje veliko.
Do izdaje bi nato lahko prišlo v kakšnih petih letih, torej okrog leta 2025.
S trenutnimi aktivnostmi sistema ECB in centralnih bank držav z evrom na področju digitalnega evra se bodo uvodoma seznanili tudi udeleženci današnje spletne razprave v organizaciji Banke Slovenije z naslovom Digitalni evro – prihodnost plačevanja.
Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo sodelovali predstavniki Banke Slovenije, ministrstva za finance, Zveze potrošnikov Slovenije, družbe Bankart, društva Blockchain Think Tank Slovenia ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
STA
