Včeraj smo vstopili v peti teden stavke Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Stavka, ki traja že 29 dni, je s tem postala najdaljša v zgodovini države. Leta 1996 je stavka trajala 22 dni, leta 2002 16 dni, leta 2016 pa je trajala 27 dni. Najbolj pa v stavkah trpijo »navadni« ljudje. V prvih treh tednih stavke so v bolnišnicah skupaj odpovedali oziroma prestavili približno sedem tisoč terminov zdravstvenih storitev. V času stavke sindikata Fides je v mariborskem kliničnem centru odpadlo od 10 do 15 odstotkov vseh obravnav.

Stavkajoči med drugim zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Prav dvigi plač pa delijo širšo javnost. Zdravniki namreč spadajo med ene izmed najbolj plačanih kadrov v Sloveniji, zato jim nekateri tako očitajo »požrešnost«. Mnoge je pred kratkim tako razburila tudi izjava anesteziolologa Bojana Kontestabila, ki je na protestnem shodu zdravnikov v UKC povedal, da je njegova urna postavka nekaj več kot 14 evrov, medtem ko čistilke "na roko" zaslužijo tudi po 20 evrov. 

Za ureditev plačnega sistema se borijo tudi sodniki, tožilci in zaposleni na upravnih enotah

Ne stavkajo pa le zdravniki. Že nekaj tednov stavkovne aktivnosti izvajajo tudi tožilci, sodniki in pa delavci v upravnih enotah. Tožilci so nezadovoljni, ker vlada do danes ni uresničila ustavne odločbe glede sodniških plač. Protestne shode v sredo na vseh sodiščih nadaljujejo tudi sodniki, o problematiki sodniških plač pa bo govora na ločenih sestankih predstavnikov sodnikov in tožilcev s pravosodno ministrico, napovedujejo. 

Za razliko od zdravniške pa stavka sodnikov ni prinesla velikih nevšečnosti, saj je v društvu prevladala odločitev, da sodniki ne bodo omejevali dela sodišč. Tako obravnave in seje niso bile preklicane, sodniki pa so le za krateč čas protestno prekinili delo.

Prav tako do večjih negativnih posledic ni prišlo pri tridnevni stavki delavcev na upravnih enotah, s katero so opozarjali na slab plačni položaj in preobremenjenost z delom. Na več upravnih enotah je bilo zaradi stavke delo sicer okrnjeno. Na Upravni enoti Ljubljana, največji upravni enoti v državi, so zaradi stavke predhodno prenaročili 750 strank, ki so bile sicer naročene za katerega od treh dni, ko je stavka potekala. Kakšnih večjih težav pa niso zaznali. Njihove stavkovne zahteve so sicer ostale enake kot novembra lani, ko so se za enodnevno stavko odločili na sedmih upravnih enotah. Zahtevajo dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev z nazivi na ministrstvu in ureditev dodatka za blagajniško poslovanje.

Stavko napovedali tudi operaterji številke 112 in turški delavci na drugem tiru

Operaterji številke 112 so ob mednarodnem dnevu številke za klic v sili 112 napovedali stavko, ki se bo začela 19. februarja ob 8. uri, so sporočili iz Sindikata ministrstva za obrambo. Razlog za stavko je zastoj v pogajanjih z vlado o nujni prenovi plačnega sistema, v njenem času pa delovanje številke za klic v sili ne bo ogroženo.

Med lansko obsežno ujmo so operaterji številke 112 odigrali ključno vlogo pri koordinaciji odziva na krizne razmere, so spomnili v sindikatu. Kljub temu, da je javnost njihove napore in predanost široko prepoznala, pa vlada njihovega pomena ne prepozna, so ocenili.

Operaterjem v začetnem razredu mora namreč država vsak mesec doplačati razliko do minimalne plače, so navedli. Nizke plače so privedle do tega, da ni več prijav za razpisana delovna mesta operaterja, obstoječi operaterji pa zaradi kadrovske podhranjenosti, preobremenitve in izgorelosti vse pogosteje iščejo zdravniško pomoč.

Na drugi strani stavkajočega javnega sektorja pa so stavko napovedali tudi delavci štirih turških izvajalcev del pri projektu drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Med drugim zahtevajo plačilo vseh nadur in dvig osnovnih plač za 30 odstotkov, stavkali pa bodo 15. februarja na delovnih mestih na gradbiščih drugega tira v vseh izmenah.

Smo postali država stavk?

Številne stavke postavljajo vprašanje ali je Slovenija postala država stavk? Po mnenju priznane antropologinje, izredne profesorice na mariborski filozofski fakulteti dr. Vesne Godine Vuk, temu ni tako. Vsaj ne v klasičnem smislu, v katerih deprivilegirane družbene skupine z njimi izboljšujejo svoj družbeni položaj. »Kar gledamo okoli sebe trenutno, so namreč stavke, v katerih skušajo že tako ali tako privilegirane družbene skupine izboljšati svoj položaj. To velja za zdravnike in sodnike, pri čemer so problematični predvsem zdravniki. Vemo, da so zdravniki v Sloveniji poleg menedžerjev najbolje plačana poklicna skupina. In zdaj tisti, ki so že najbolje plačani, zahtevajo dvig plač za okoli 1600 do 1800 evrov. To jasno kaže, da je mehanizem stavke v tem primeru zlorabljen. Kar velja za vse stavke že privilegiranih socialnih skupin. Ljudje to razumejo in zato teh stavk tudi ne podpirajo,« trenutno dogajanje za Maribor24 pokomentira dr. Godina Vuk. 

»Kar gledamo okoli sebe trenutno, so namreč stavke, v katerih skušajo že tako ali tako privilegirane družbene skupine izboljšati svoj položaj«.


Nadaljuje, da je ta zloraba stavk za postsocialistične družbe tipična. »V teh družbah je moč delavskega razreda in nižjih socialnih slojev pomembno upadla, zaradi uničenja tovarn so razpadli tudi delavski sindikati, zato danes ni stavk tistih, ki bi zaradi lastne eksploatacije res morali stavkati. Po drugi strani pa stavkajo že privilegirani, kar pomeni, da je bilo orodje stavke ugrabljeno in se zlorablja s strani bolj izobraženih, bolje organiziranih socialnih skupin, ki so že tako privilegirane,« poudari.

Vrsta nerazrešenih strukturnih družbenih problemov

So pa stavke po njenem mnenju tudi rezultat vrste nerazrešenih strukturnih družbenih problemov, ki jih politika niti v Sloveniji niti v Evropi ne rešuje. Pravi, da so takšne sedanje stavke kmetov, ki stavkajo zaradi strukturnih sprememb, ki so povezane s t.i. zelenim prehodom. »Ta zahteva prestrukturiranje kmetijstva kot panoge, kar pomeni, da so bodo v kmetijstvo zaradi okoljskih zahtev morale uvesti pomembne spremembe, ki za kmete, ki kmetujejo na doslej uveljavljeni način, pomenijo ne le velike spremembe, ampak tudi velike stroške. Države, skupaj z EU, niso razdelale strukturnih rešitev za te probleme, in denar namenjajo v vojne, nakupe orožja itd., namesto v sofinaciranje strukturnih sprememb v družbah, ki so povezane z zelenim prehodom. Planiranje ustreznih strukturnih sprememb, skupaj z njihovim financiranjem, je namreč naloga države in EU. Tega ni mogoče prevaliti na ljudi, npr. na kmete«. 

»Planiranje ustreznih strukturnih sprememb, skupaj z njihovim financiranjem, je namreč naloga države in EU. Tega ni mogoče prevaliti na ljudi, na primer na kmete«.

Protesti kmetov potekajo po celotni Evropi. Na ceste so se v zadnjem mesecu denimo podali kmetje v Španiji, Franciji, Nemčiji seveda pa ne smemo pozabiti na slovenske kmete. Veliki uvozi iz Ukrajine, za katere EU od trenutka ruske invazije ni uveljavljala kvot in dajatev, ter obnovljeni pogovori za sklenitev trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, so namreč povečali nezadovoljstvo zaradi nepravične konkurence pri sladkorju, žitu in mesu. Uvozi vplivajo na evropske cene, hkrati pa ne izpolnjujejo okoljskih standardov, ki so jih naložili kmetom EU.

PREBERITE ŠE: Evropski kmetje imajo dovolj despotizma, kaj pa slovenski?

PREBERITE ŠE: FOTO in VIDEO: Na cestah v Slovenskih goricah še več nezadovoljnih kmetov

Je morda številčnost stavk in protestov znak velikih družbenih sprememb, je delavskemu narodu prekipelo? »Širitve stavk v Evropi ne razumem kot dokaz, da je delavskemu razredu oziroma podrejenim prekipelo. Gre namreč za razdrobljene stavkovne zahteve posamičnih poklicnih oziroma strokovnih skupin. Za to, da bi stavke lahko res pomenile resno družbeno grožnjo, bi se morale te stavke povezati v enotno gibanje. Takrat bi šele dobile družbeno moč, ki bi jo kapital moral upoštevati,« meni dr. Vesna Godina Vuk.