Janša za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU, komentiral tudi naraščanje cen

EU je s skupno kmetijsko politiko zagotovila več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in tudi Slovenija se je v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tako da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo, je premier Janez Janša poudaril ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu v odziv na rastoče cene hrane.

Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.

Zaveza, da se ruski energenti čim prej izključijo iz EU

Premier Janez Janša se je danes ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni.

Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolju ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.

Pomembna odločitev, ki bi jo morala sprejeti EU, je po premierjevem prepričanju čimprejšnja izključitev ruskih energentov. Pri tem je Janša pojasnil, da Slovenija ne zagovarja uvajanja kakršne koli letnice, zgolj zavezo, da se to stori čim prej. “Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni,” je poudaril.

To po premierjevih besedah ni enostaven korak, a če EU združi moči, ima nekaj zalog za turbulentne čase in potem je to mogoče storiti v času, ko to še lahko vpliva na ruska stališča do Ukrajine.

EU bi lahko z zamrznjenimi ruskimi sredstvi poplačala škodo zaradi sankcij

V EU se oblikuje zamisel o vzpostavitvi sklada, kamor bi se stekal denar, ki je sedaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij. S tem bi se poplačala škoda, ki nastaja v članicah ob sprejemanju sankcij proti Rusiji zaradi invazije Ukrajine, je še danes komentiral premier.

Na vprašanje, kakšni so interesi Slovenije v razpravi o kompenzaciji škode, nastale v članicah ob uvajanju sankcij proti Rusiji, je premier odgovoril, da si, ko gre za slovenska podjetja, ministrstvo za gospodarstvo že nekaj časa prizadeva za rešitve in je v stalnem stiku s prizadetimi podjetji.

Ko gre za evropsko raven in grožnje iz Rusije, pa se po Janševih besedah oblikuje zamisel, da se na ravni Evrope vzpostavi sklad, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij, ter da bi se enostavno s tem poplačala škoda.

Na vprašanje, ali obstajajo ocene dosedanje škode v Sloveniji, je premier odgovoril, da v nasprotju s tem, kar je precej razširjeno v slovenski javnosti, Rusija ni strateški gospodarski partner Slovenije ter da je vsaj 20 manjših držav, s katerimi ima večjo blagovno menjavo.

Je pa izguba vsakega trga nepotrebna, je še izpostavil premier in ob tem izrazil upanje, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.

STA