Razvoj tehničnih pripomočkov, denimo satelitskih oddajnikov, omogoča popolno spremljanje ptic v vseh letnih časih in povsod po svetu. V Sloveniji v zadnjih letih obročkajo med 60.000-80.000 ptic na leto.

Že 93 let v Sloveniji poznamo obročkanje ptic. Namen obročkanja je preučevanje selitve, gnezditve in biologije ptic. Dejavnost sicer sodi pod okrilje Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS).  »Verjetno najbolj poznani sta prvi ptici, ki sta mariborskemu orglarju, Josephu Brandlu, jeseni 1909 pobegnili. Gre za dve mladi beli štorklji in ena od njiju je bila ustreljena v Kalabriji na skrajnem jugu Italije,« nam je pojasnil Borut Štumberger, dr. vet. med. V Sloveniji v zadnjih letih obročkajo med 60.000-80.000 ptic na leto. To je rezultat dela okoli 70 obročkovalcev. Obročkovalci so večinoma ljubiteljski ornitologi obročkajo prostovoljno in v svojem prostem času.

V najkrajšem možnem času nepoškodovane vrnejo v naravo

Pred časom smo zasledili, da obročkajo labode ob Dravi V Mariboru. Pticam so bili odvzeti biološki vzorci, posneti in izmerjeni pa tudi različni morfološki parametri. Labode na mestu ulova sicer vedno v najkrajšem možnem času nepoškodovane vrnejo v naravo. Ptice obravnavajo po pravilih stroke in etičnih standardov za raziskovalce, pri čemer dobrobit ptic ni prizadeta.

Odlov labodov poteka največkrat na obrežju Lenta v Mariboru, na obrežju Drave na Ptuju, pa tudi ob začetku akumulacije Ormož. To so hkrati tudi mesta z največ obiskovalci. Več pa TUKAJ.

»Znanje, ki ga ljudje na ta način pridobivamo, spreminja naše mišljenje in zavedanje. Danes so vzroki in nameni za obročkanje zelo različni in tako pomembni, da lahko samo osupnemo: spremljamo, kontroliramo in predvidimo lahko npr. širjenje bolezni.«

Spremljajo, kontrolirajo in predvidijo širjenje bolezni

Štumberger pojasni, da je bilo začetno gonilo obročkanja razvozlati selitve ptic. Danes ekipe znanstvenikov s tehničnimi pripomočki spremljajo selitev ptic v realnem času in prostoru: npr. višino in hitrost leta, telesno temperaturo, počitek in so osnova za stotine strokovnih in znanstvenih razprav, ki vrh vsega povezujejo različne znanstvene discipline.

Mera izbranega primarnega peresa v peruti je dobra ocena celotne velikosti ptice.

»Zgolj učinkovita porabe energije in odziv ptic na vplive okolja med selitvijo sta vzrok za raziskave, iz katerih lahko črpamo zamisli za lastno uspešno prihodnost. Znanje, ki ga ljudje na ta način pridobivamo, spreminja naše mišljenje in zavedanje. Danes so vzroki in nameni za obročkanje zelo različni in tako pomembni, da lahko samo osupnemo: spremljamo, kontroliramo in predvidimo lahko npr. širjenje bolezni.«

Različne vrste ptic označujejo z obročki različnih velikosti, odvisno od velikosti in oblike noge ter od življenjskih prostorov, kjer ptice živijo.

Barvni obročki in celo oddajniki

Razložil nam je tudi kako se obročkanje izvede. Seveda je potrebno ptico ujeti. To lahko storijo z mrežo, pastjo ali vršo. Ptici nato na nogi sklenejo kovinski obroček z unikatno kodo. Iz kode je moč razbrati iz katere obročkovalske postaje v Sloveniji je. Možno je tudi, da ji nadenejo barvni obroč, ki ga lahko kasneje odčitajo brez, da bi ptico znova ujeli. Lahko pa ptico opremijo celo z oddajnikom ali logerjem, ki beležita vsak njen premik.

Rečni galebi na Dravi prezimujejo na evropskih in afriških obrežjih zahodnega Sredozemlja, vse tja do Gibraltarja. Razvoj tehničnih pripomočkov, denimo satelitskih oddajnikov, pa omogoča domala popolno spremljanje ptic v vseh letnih časih in povsod po svetu.

Nekatere ptice odčitane tudi nekaj desetkrat

Zanimalo nas je kako jih pravzaprav sploh spremljajo. Štumberger nam je pojasnil, da je vse odvisno od namena. »Naključno je npr. obročkati taščico na selitvi in potem čakati na to, da se spet nekje ujame v mrežo ali jo uplenjeno prinese na prag sosedova mačka. Bolj sistematično in smiselno je obročkati rečnega galebe z barvnim obročkom in v teku življenja označene ptice potem številni opazovalci ptic beležijo in sporočajo njegova opazovanja po vsej Evropi. To je lahko zelo napeto in številne ptice lahko odčitamo tudi nekaj 10-krat.« T

ako so recimo ugotovili, da izvaljeni rečni galebi na Dravi prezimujejo na evropskih in afriških obrežjih zahodnega Sredozemlja, vse tja do Gibraltarja. Razvoj tehničnih pripomočkov, denimo satelitskih oddajnikov, pa omogoča domala popolno spremljanje ptic v vseh letnih časih in povsod po svetu.

Na kak način delujejo beleženja?

Z obročkom označeno ptico lahko odčitajo z daljnogledom ali teleskopom, lahko pa jo najdejo mrtvo pod oknom, povoženo na cesti, pod zračnimi vodi ali daljnovodnim stebrom. »Možnosti je veliko. Zlasti pri vodnih pticah je vedno več odčitanih ptic s pomočjo slike digitalne kamere npr. galebi na Lentu v Mariboru ali Ptujskem jezeru.«

V Sloveniji najpogosteje označujejo ptice pevke kot so črnoglavka, kmečka lastovka, taščica, siva penica, velika sinica, siva pevka ali nekatere trstnice, npr. srpična trstnica. Gre pretežno za vrste, ki živijo skrito našim očem.

Katere ptice najpogosteje označujete?

Povprašali smo ga tudi katere so ključne ugotovitve zadnjih desetih let? »Te so podobne evropskim. Število ulovljenih in obročkanih ptic kulturne krajine upada, zlasti tistih, ki se prehranjujejo z (velikimi) žuželkami. Hudo so prizadete in močno upadajo transaharske selivke, ki prezimujejo v območju Sahel, torej tiste vrste ptic, ki se selijo na dolge razdalje med zahodno Sibirijo in Evropo na eni in območji pod Saharo na drugi strani. Okoli 40 procentov naših selivk populacijsko nazaduje,« pove in doda, da so vrste, ki smo jih še pred nekaj desetletji šteli za pogoste ali vsaj običajno obročkane, izginile. Pokopali so zlatovranko, črnočelega srakopelja in južno postovko.

Število ulovljenih in obročkanih ptic kulturne krajine upada, zlasti tistih, ki se prehranjujejo z (velikimi) žuželkami. Hudo so prizadete in močno upadajo transaharske selivke, ki prezimujejo v območju Sahel, torej tiste vrste ptic, ki se selijo na dolge razdalje med zahodno Sibirijo in Evropo na eni in območji pod Saharo na drugi strani.

Ptice lahko bolezni hitro prenašajo in širijo

Selitve ptic so sicer v javnosti največ zanimanja požele leta 2005, ko je izbruhnil virus ptičje gripe, ki se je iz jugovzhodne Azije širil proti zahodu v Evropo.  Številni so poročali o poteh ptic ter možnih povezavah med območji izbruha ptičje gripe ter evropskimi državami. Vsa omenjena poročila so temeljila na obročkovalskih podatkih. Tedaj naj bi bile glavne prenašalke vodne vrste ptic in so pomenile največje tveganje za prenos bolezni. Na podlagi obročkovalskih podatkov so ornitologi ugotovili, da se smeri ptičjih selitev razhajajo.

To je tedaj dalo vedeti, da niso edini vir tveganja. Eden najbolj poznanih primerov okužbe virusa ptičje gripe je bil labod pevec. Labod je bil označen z vratnim obročkom v Latviji, kjer je gnezdil. Živega so opazovali še dva meseca pred izbruhom virusa na območju baltskega otoka. Izbruh omenjene ptičje gripe pa je le eden izmed razlogov, da znanstveniki preučujejo bolezni. Drži pa, da so ptice izredno mobilne zato lahko bolezni hitro prenašajo in širijo.

In kaj storiti, če najdete ptico z obročkom?

Podatke o najdbi pisno, telefonsko ali elektronsko sporočimo nacionalni obročkovalski centrali: Slovenski center za obročkanje ptičev, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana: Dare Fekonja, 041 513440, dfekonja@pms-lj.si.

Z obročka prepišite številko in besedilo in sporočite najdbo na center. Navedite, če je ptica mrtva. V primeru, da pri mrtvi
ptici poznate vzrok smrti, ga navedite: na primer: ptico je zbil avto, prinesla jo je mačka, zaletela se je v okno. Navedite, če je bil kadaver svež ali star (razgrajen). Če je ptica živa, napišite, kaj se je zgodilo z njo po najdbi.

Napis z obročka na živi ptici samo pozorno odčitajte, če je le možno, ga tudi fotografirajte. Navedite lokacijo, kjer ste našli ptico, vključno z imenom najbližjega mesta ali vasi. Navedite datum, ko ste našli obročkano ptico. Zapišite vrsto ptice, če jo prepoznate. Lahko jo fotografirate in sliko pošljete na Center, kjer bodo ptico določili.

Fotografije in informacije smo našli TUKAJ.