Na izgubo nismo nikoli čisto zares pripravljeni, vendar nam proces žalovanja omogoča, da se z njo soočamo. Žalovanje je povezano z intenzivnim čustvovanjem ter drugimi telesnimi in duševnimi reakcijami. Lahko ga sprožijo razni dogodki, kot so ločitev, izguba zdravja, smrt bližnjega idr. Kadar žalovanje postane preveč intenzivno, posameznik ne zmore biti kos nalogam v svojem vsakdanjem življenju – tudi na delovnem mestu.
Izgube so del življenjskih izkušenj vsakega posameznika, vendar se razlikujemo v tem, kako se nanje odzovemo, torej žalujemo. Med ljudmi so namreč pogosta zmotna prepričanja o tem, na kakšne načine ljudje izražajo žalost, kako preživljajo proces žalovanja in tudi, kako dolgo proces žalovanja traja. Žalovanje je proces, ki je za vsakega človeka drugačen in edinstven, običajno pa poteka v fazah, ki lahko trajajo od nekaj tednov do več kot leto dni in se med seboj prepletajo.
Žalovanje na delovnem mestu pogosto spregledano ali napačno razumljeno s strani sodelavcev in nadrejenih
Delo od zaposlenega zahteva profesionalnost ter jasno razločevanje med zasebnim in poklicnim življenjem. Poleg tega ljudje, zaradi sramu ali pa strahu pred razkrivanjem svoje ranljivosti, žalost mnogokrat poskušajo obvladovati sami in upajo, da je sodelavci ne bodo opazili. Ti poskusi lahko privedejo do tesnobnosti in znatno večje duševne stiske, saj je žalost čustvo, ki ga ljudje zelo težko prikrijemo. Zaposleni, ki žalujejo, svoje žalosti ne izrazijo nujno z besedami. Pokaže se lahko kot njihova zmanjšana osredotočenost, pomanjkanje energije ali izčrpanost zaradi pomanjkanja spanja, neodločenost ter razdražljivost z izbruhi jeze in žalosti.
Kadar se v procesu žalovanja pojavijo duševne stiske, je dobro da imamo možnost s kom o izgubi spregovoriti, kadar smo na to pripravljeni
V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« je več kot 11.000 zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij na voljo dodatna strokovna pomoč v primeru duševne stiske v obliki elektronskih, telefonskih ali osebnih svetovanj.
Zaposlenim pa so preko spletnega portala na voljo tudi raznovrstne vsebine s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja v obliki člankov, novic, spletnih seminarjev, vprašalnikov ter kvizov.
Številni koristni članki in aktualne novice s področja duševnega zdravja so tekom projekta dostopni tudi za javnost, zato spremljajte projektno spletno stran www.naprej.eu, in tako poskrbite za svoje duševno zdravje!
