Minimalna plača posameznika, ki nima vzdrževanih družinskih članov, je leta 2013 znašala 783,66 evra bruto oziroma 599,73 evra neto. Konec januarja 2013 se je ob uskladitvi z inflacijo po izračunih delodajalcev zvišala za okoli 10 evrov bruto, kar je na letni ravni skupaj pomenilo med 10 in 15 milijonov evrov. Takratna ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je opominjala, da minimalna plača ni samo ekonomska, temveč tudi socialna kategorija in da je njen znesek na ravni praga revščine.

13. januarja 2023 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen sklep ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Meseca, s katerim je bila določena nova bruto minimalna plača za delo, opravljeno po 1. januarju 2023. Ta je znašala 1.203,36 evra, kar je predstavljalo 12-odstotni dvig.

V skladu z veljavnim Zakonom o minimalni plači se znesek minimalne plače določa znotraj območja med 120 in 140 odstotki izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Upoštevajo se rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere ter gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v oktobru 2022, so znašali 669,83 evra.

Od pokojninske reforme do pokojninske reforme

Leta 2013 je bila zabeležena nižja nominalna rast odhodkov za starostne pokojnine, kot je znašalo povprečje v obdobju od leta 2005 do 2012. Pričakovala se je tudi stabilizacija odhodkov za pokojnine kot odstotek BDP v prihodnjih štirih letih. Po reformi ZPIZ-1 se je leta 2013 prvič pojavila ničelna rast novih starostnih upokojencev v Sloveniji v posameznih mesecih.

Reforma je imela pomemben učinek, saj je ukinila dodano dobo (študij, vojska, brezposelnost). Podatki kažejo, da se je leta 2013 z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let upokojilo kar 70 odstotkov zavarovancev v skladu z določbami ZPIZ-2, medtem ko je bilo le 35 odstotkov takšnih, ki so se upokojili po določbah ZPIZ-1. Posebna komisija, ki je ocenjevala učinke reforme, je ugotovila, da se je takrat zaustavilo padanje pokojnin. Prav tako se v letu 2013 ni bistveno zmanjšalo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo.

Veljavna zakonodaja trenutno določa upokojitveno starost za ženske in moške pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, ali pa pri 65 letih starosti in najmanj 15 letih zavarovalne dobe. Predlagana pokojninska reforma za leto 2024 pa bi lahko vsebovala tudi dvig upokojitvene starosti za dve leti.

Pokojnine in invalidska nadomestila bodo februarja redno usklajena v skladu s sistemskim pokojninskim zakonom, z učinkom od 1. januarja dalje. Pri izvedbi redne uskladitve bo izveden tudi poračun za januar. Tako bo konec februarja izplačilo, ki bo zajemalo februarski prejemek, vključevalo v celoti upoštevano višino redne uskladitve, poleg tega pa bo vsebovalo poračun razlike za januar. Ta poračun bo delno upošteval že izvedeno uskladitev v višini 8,2 odstotka v januarju.

Gorivo je vedno dražje

Povprečne cene naftnih derivatov v Sloveniji za 3. četrtletje 2013:

• 1,504 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95,
• 1,525 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98,
• 1,392 EUR/l za standardno dizelsko gorivo,
• 1,014 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko,
• 0,754 EUR/l za UNP – avtoplin.

Okoljska dajatev zaradi onesnaževanja zraka s CO₂ je za 3. četrtletje 2013 znašala 0,035 EUR/l, za dizelsko gorivo pa 0,037 EUR/l.

Povprečne cene naftnih derivatov v Sloveniji v 3. četrtletju 2023:

• 1,518 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95,
• 1,811 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98
• 1,561 EUR/l za standardno dizelsko gorivo,
• 1,109 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko,
• in 0,875 EUR/l za UNP – avtoplin.

Vrednosti obdavčitve s CO₂ dajatvijo za goriva od 9. 5. 2023 znašajo:

• 0,03979 EUR/l za bencinsko gorivo,
• 0,04671 EUR/l za dizelsko gorivo,
• 0,04671 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko,
• in 3,145 EUR/MWh za zemeljski plin.

2013 deflacija in 2023 inflacija

V 3. četrtletju leta 2013 je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji znašala 162,7 EUR/MWh. Primerjava s trenutnimi podatki kaže na opazno povečanje, saj povprečna cena električne energije v 3. četrtletju letošnjega leta znaša 220,2 EUR/MWh. To predstavlja približno 35 odstotno procentualno podražitev v primerjavi s cenami pred desetimi leti.

Negospodinjski odjemalci v Sloveniji pa se soočajo s šokantno spremembo cen električne energije. V 3. četrtletju leta 2013 je bila povprečna cena 92,1 EUR/MWh. V primerjavi s trenutnimi podatki pa je prišlo do značilnega dviga cen, saj povprečna cena električne energije za negospodinjske odjemalce danes znaša 213,1 EUR/MWh v istem četrtletju. Ta 131 odstotni porast v obdobju desetih let poudarja izzive, s katerimi se soočajo negospodinjski odjemalci v povečevanju stroškov energije.

Cene električne energije (EUR/kWh) si lahko sami ogledate na straneh SiStat ali na tej povezavi.

Skupna rast cen je bila leta 2013 skromna, povprečna letna inflacija je tako znašala 1,8 odstotka in indeksi cen življenjskih potrebščin so se gibali okrog 100,32. Letos je situacija močno drugačna, saj povprečna letna inflacija znaša 4,9 odstotkov in povprečni indeks cen življenjskih potrebščin znaša 107,8.