Predsednik nove zbornice je postal direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl, podpredsednik direktor podjetja Kobi interieri Gorazd Kobi, generalni sekretar pa direktor družbe ICM Toni Laznik. Direktorica ZISS je Marjana Majerič.

Zbornico ustanovili zaradi opozorila javnosti in politike

Do ustanovitve zbornice ni prišlo zgolj zaradi ukrepov in izredno težke situacije, povezane z epidemijo covida-19, ampak tudi zato, da opozori javnost in politiko, kako pomembna je industrija sejmov in srečanj za gospodarstvo in družbo kot celoto, so izpostavili ob tem.

Glede pandemije in nasploh zdravja ljudi so v zbornici izpostavili, da želijo prispevati svoj delež pri reševanju tega problema. Pri tem pa pričakujejo, da bo ta skrb prepoznana tudi v obliki pomoči države, tako kot so jo deležne druge dejavnosti.

Med glavnimi nalogami zbornice so zato zastopanje skupnih interesov članov, sprejemanje standardov, kriterijev, predpisov in določil, povezovanje in partnersko sodelovanje na področju zakonodaje z organi oblasti, vzpostavitev mednarodne mreže znanja in partnerstev, spremljanje razvoje stroke, izdelava analitičnih podatkov za posamezne vsebinske dejavnosti, vzpostavitev enotne točke industrije sejmov in srečanj in ohranitev, zagon in obnovitev dejavnosti med in po pandemiji.

Med glavnimi nalogami zbornice so zato zastopanje skupnih interesov članov, sprejemanje standardov, kriterijev, predpisov in določil, povezovanje in partnersko sodelovanje na področju zakonodaje z organi oblasti, vzpostavitev mednarodne mreže znanja in partnerstev, spremljanje razvoje stroke, izdelava analitičnih podatkov za posamezne vsebinske dejavnosti, vzpostavitev enotne točke industrije sejmov in srečanj in ohranitev, zagon in obnovitev dejavnosti med in po pandemiji.

Glede pandemije in nasploh zdravja ljudi so v zbornici izpostavili, da želijo prispevati svoj delež pri reševanju tega problema. Pri tem pa pričakujejo, da bo ta skrb prepoznana tudi v obliki pomoči države, tako kot so jo deležne druge dejavnosti.

ZISS je na predsednika vlade Janeza Janšo, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ter vodjo vladne svetovalne skupine Mateja Lahovnika že naslovila predloge ukrepov za blaženje posledic epidemije v panogi ter predlog sproščanja dejavnosti v povezavi z vladnim semaforjem.

Predloge razdelili v tri skupine

Svoje predloge so razdelili v tri skupine: ukrepe za sanacijo podjetij, zagonske ukrepe ter garancijske ukrepe. Med drugim predlagajo enkratno pomoč za izpad prometa v obdobju od 1. aprila lani do 31. marca letos v višini 15 odstotkov letnega prometa v letu 2019 oz. največ 300.000 evrov na podjetje. Pri kritju fiksnih stroškov želijo dvig omejitve na 4000 evrov na zaposlenega na mesec.

Svoje predloge so razdelili v tri skupine: ukrepe za sanacijo podjetij, zagonske ukrepe ter garancijske ukrepe. Med drugim predlagajo enkratno pomoč za izpad prometa v obdobju od 1. aprila lani do 31. marca letos v višini 15 odstotkov letnega prometa v letu 2019 oz. največ 300.000 evrov na podjetje. Pri kritju fiksnih stroškov želijo dvig omejitve na 4000 evrov na zaposlenega na mesec.

Za dogodke kongresnega tipa z 80 ali več udeleženci predlagajo podporo 25 evrov na udeleženca za obdobje treh let. Razstavljalcem želijo zagotovili spodbudo za udeležbo na sejmih v Sloveniji v prihodnjih dveh letih.

Predlog sproščanja med drugim vključuje delitev dogodkov v skupine glede na tveganost z zdravstvenega vidika, in sicer na poslovne dogodke, ki niso javne prireditve, kot so denimo kongresi, konference in drugi poslovni dogodki s predhodnimi prijavami, neposlovne dogodke z izključno povabljeno udeležbo ter javne dogodke. Slednje bi razdelili na sejme, zabavne in kulturne dogodke sedečega tipa ter zabave koncertnega ali plesnega tipa.

V primeru koncertov, kjer se proda najmanj 200 vstopnic, predlagajo podporo v višini 30 odstotkov od vsake vstopnice, a ne več kot 10 evrov na vstopnico, za koncerte v obdobju enega leta. Predlagajo pa tudi kritje stroškov prireditev, ki so bile v skladu z odločitvijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odpovedane do tri mesece pred izvedbo ali je bila udeležba zmanjšana za 30 odstotkov ali več.

V črni in rdeči fazi bi omogočili poslovne dogodke, ki niso javne prireditve, v zasebnih prostorih. Preostale dogodke pa bi, pod določenimi pogoji, odpirali v kasnejših fazah.

Predlog sproščanja med drugim vključuje delitev dogodkov v skupine glede na tveganost z zdravstvenega vidika, in sicer na poslovne dogodke, ki niso javne prireditve, kot so denimo kongresi, konference in drugi poslovni dogodki s predhodnimi prijavami, neposlovne dogodke z izključno povabljeno udeležbo ter javne dogodke. Slednje bi razdelili na sejme, zabavne in kulturne dogodke sedečega tipa ter zabave koncertnega ali plesnega tipa.

V črni in rdeči fazi bi omogočili poslovne dogodke, ki niso javne prireditve, v zasebnih prostorih. Preostale dogodke pa bi, pod določenimi pogoji, odpirali v kasnejših fazah.