Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu sprejelo odločitev, da pritožbe na sodišče v Strasbourgu niso dopustne.

20 slovenskih ribičev vložilo 131 pritožb

Sodišče je v odločitvi še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Kot so še zapisali v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.

Na sodišče je okoli 20 slovenskih ribičev vložilo 131 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev - Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta - določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge. Ribiči so pritožbo na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.

Sodišče naj bi ugotovilo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonske podlage.

Čalušić: Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč

Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč, je danes po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. V vladi sicer poudarjajo, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo.

Ministrica je dejala, da obžaluje odločitev sodišča v Strasbourgu, ki je po njenih besedah imelo priložnost, da dokaže, da so bile kršene človekove pravice slovenskih ribičev. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je dejala.

Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec pa je poudaril, da današnja odločitev sodišča v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo, s katero je bila leta 2017 določena meja med Slovenijo in Hrvaško. "Arbitražna razsodba velja in današnja odločitev na arbitražno razsodbo nima niti najmanjšega vpliva," je povedal. Dodal je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala, naj razsodbo uveljavi. Rakovec je še dejal, da so odnosi med državama sicer dobri in naredili bodo vse, da takšni tudi ostanejo.

Zastopnica slovenskih ribičev: Odločitev ESČP veliko razočaranje

Odločitev ESČP je negativno presenečenje in veliko razočaranje, je danes dejala zastopnica ribičev Maja Menard. V izjavi za medije je še ocenila, da je sodišče v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške. Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.

"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala. Dodala je, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, in sicer pravilnikom hrvaškega ministrstva.

Na tej podlagi evropsko sodišče sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči, je dejala Menard.

Veliko vprašanje vprašanje legitimnosti ESČP

Z vidika zastopnice ribičev se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov v tej luči ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države. Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.

"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.

Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP, po njenih besedah ni možna pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano veliki senat redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.

STA