Minister Hojs je v intervjuju za STA  napovedal, da bo najverjetneje predlagal, da se v vsakem primeru konec meseca ob premiku ure začetek omejitve gibanja v nočnem času zamakne na 22. uro. Na ministrstvu razmišljajo tudi o možnosti odprave omejitve zbiranja na 10 ljudi, ko bo država dosegla rumeno fazo, je dejal.

Pri tem je minister zavrnil razlage, da trenutne omejitve prepovedujejo protestiranje. To po njegovih besedah ne drži, “res pa za organizacijo kakršnega koli dogodka potrebujete dovoljenje po zakonu o javnih zbiranjih. Za večino dosedanjih protestov pa vlog za dovoljenje ni vlagal nihče, zato so bili vsi nedovoljeni,” je dejal.

Če bi nekdo trenutno vložil prošnjo za dovoljenje za shod do 10 ljudi, bi ga po besedah ministra “verjetno dobil, saj je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi, ne vem pa kdo bo vložil vlogo samo za 10 ljudi, glede na to, da je organizator tudi odgovoren, da je vse, kot mora biti”.

Zavrača očitke o nedovoljenem vmešavanju v delo policije

Za STA minister Hojs zavrača očitke, da se nedovoljeno vmešava v delo policije. “Bo pa preiskava najbrž pokazala, da si v okviru zakona drugače predstavljamo, kaj pomenita usmerjanje in nadzor nad policijo,” meni.

Hojs tudi napoveduje tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji na način, da se bo moralo tožilstvo ob prejetju obvestila s strani policije posebej izjasniti, ali je primer prevzelo v usmerjanje in vodenje ali ne.

Hojs tudi napoveduje tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji na način, da se bo moralo tožilstvo ob prejetju obvestila s strani policije posebej izjasniti, ali je primer prevzelo v usmerjanje in vodenje ali ne. Spremembe bodo del zakonskega paketa skupaj z zakonom o nadzoru države meje in zakonom o javnem redu in miru, ki ga namerava v DZ poslati nekje v začetku aprila.

Stavko bodo rešili do konca marca

Glede stavke, ki jo Policijski sindikat Slovenije izvaja od sredine januarja, Hojs verjame, da bodo “to zadevo rešili do konca marca“. Z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom sta “tik pred tem”, da se dogovorijo, da ocenjevanje za napredovanje prestavijo z marca na november, zagovarja pa tudi izstop policistov iz enotnega plačnega sistema, četudi opaža, da so sindikati “zdaj, ko je treba to podpisati,” postali nekoliko zadržani.

Ocenjuje tudi, da javnost stavke ne čuti, saj je po zakonu zelo omejena, hkrati pa po njegovih podatkih pri obračunih plač evidentiranih stavkajočih ni. “Morda stavkajo, a za obračune plač tega ne navajajo, saj očitno raje dobijo celotno plačo,” dodaja.

Glede javne objave plač, ki je razburila sindikate, pravi, da za zdaj ni nobenega razloga, da s tem ne bi nadaljevali. Zanimivo se mu sicer zdi, da druga objava plač za januar ni dvignila medijskega prahu. So pa zaradi večje preglednosti v drugo natančno navedli, koliko je bilo dodatka za delo v rizičnih razmerah in delovno uspešnost, prav tako na željo policije niso več pri vseh imenih navedene enote, kjer so zaposleni policisti.

STA