Najprej se bodo lotili urejanja javnega zdravstvenega sistema ter draginje, ki jo bodo omejili do jeseni, je napovedal.

“Pred mesecem dni so se volivci jasno odločili, da si želijo živeti v normalni državi, kjer ne bodo ves čas v stiski in negotovosti, kaj prinaša naslednji dan,” je dejal na današnji izredni seji DZ, na kateri bodo poslanci odločali o njegovi kandidaturi za predsednika vlade. Ljudje po njegovih besedah pričakujejo predvsem upanje na boljšo prihodnost, za kar si bo, kot je napovedal, tudi prizadeval.

Izpostavil je programske temelje, ki ponazarjajo program prihodnje vlade. Kot je dejal, želijo socialno pravično, solidarno državo, ki bo temeljila na znanju. Vsi vladni programi so zastavljeni dvostopenjsko, in sicer s konkretnimi koraki za naslednjih nekaj mesecev ter do koder so izvedljivi do leta 2030, torej po dveh mandatih, je pojasnil.

Pripravili bodo “eksperiment za reformo zdravstva”

Kot temelj socialne države je izpostavil dostopen javni zdravstveni sistem. Napovedal je “eksperiment”, po katerem se reform ne bodo lotili le na papirju, ampak bodo pripravili načrt stresnega testa za sistem javnega zdravstva, v katerem bodo ugotovili, kje so skrajne meje zdravstvenega sistema. Zdravstvenemu sistemu je treba zagotoviti ustrezno organizacijo, informatizacijo in digitalizacijo, zagotoviti ustrezen način dela na primarnem nivoju, izkoreniniti korupcijo in zagotoviti, da bo denar sledil bolniku. V naslednjih osemnajstih mesecih Golob k sodelovanju v stresnem testu vabi vse zdravnike, celotno negovalno osebje in najboljše pravnike, ne glede na ideologijo.

“Gre za zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako zastaviti sistem, da bo do leta 2024 res reformiran, da bo zdržal naslednjih 20 let,” je dejal. V kratkem bodo v ta namen sprejeli interventni zakon, ki bo določil načrt stresnega testa, določil njegove nosilce in denar, da bodo ti nosilci to odgovornost lahko udejanjili. “Samo ko pridemo z vsemi tremi elementi, mislimo resno,” je sklenil.

Druga pomembna tema, ki jo bodo naslovili, pa je draginja, tako prehranska kot energetska. “Odgovor, ki ga danes dajem, je, da bomo to negotovost odpravili do jeseni,” je dejal in napovedal, da bodo našli vzroke za draginjo in jo tam omejili. Če bo treba tudi z regulacijo cen, a začeli bodo s prostovoljnimi dogovori s proizvajalci in največjimi trgovci. “V Sloveniji si ne zaslužimo vojnih dobičkarjev in jih ne bo, vsak bo moral prevzet del bremena,” je bil jasen.

Na ta način namerava izvedeti, koliko je upravičenih dvigov cen in koliko špekulativnih, na kar je vezana odločitev, ali bo vlada sprejela konkretne ukrepe za odpravo negotovosti ali bo dejavnosti regulirala. “Na koncu je ključ samo eden – gotovost. Gotovost za kmeta, ki je pridelovalec hrane, gotovost za trgovca, ki prodaja hrano ali energijo, in predvsem gotovost za potrošnika, ki bo to moral plačevati,” je dejal.

Dolgoročni ukrepi glede draginje bodo intenzivni

Glede energetske draginje je napovedal, da bodo dolgoročni ukrepi intenzivni in odločni v smeri elektrifikacije in solarizacije Slovenije. Temu se bo moral prilagoditi celoten javni sektor, je dejal. Po njegovih besedah je to edini način, da se hkrati izvijemo iz podnebne krize in iz draginje, ki izvira iz ukrajinske krize ter odvisnosti od fosilnih goriv. “Na našo srečo lahko to storimo izjemno učinkovito,” meni Golob.

Kot tretjo prioriteto je izpostavil družbo znanja. Edini način, da pridemo do nove ustvarjene vrednosti, je vlaganje v znanje, meni. Napovedal je digitalizacijo – zajem podatkov in povezljivost vseh sistemov, kar bo omogočilo dostop do informacij in njihove vidljivosti. Vzporedno s tem namerava vlagati v ljudi, da razvijejo svoje talente in vrline, “da bo vsak lahko delal tisto, v čemer je najboljši”.

“Vrednost se ne meri samo v denarju. Obstaja množica kriterijev, kako lahko vrednost in doprinos družbi merimo. In vse se da meriti,” je sklenil Golob.