Vlada je na današnji seji sprejela akcijski načrt za leti 2022 in 2023 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028. Načrt določa aktivnosti, s katerimi bo zagotovljena podpora duševnega zdravja celotne populacije, posebna pozornost pa bo namenjena duševnemu zdravju otrok in mladostnikov od 14. do 25. leta.

Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja je področje duševnega zdravja otrok in mladostnikov pomembno, saj se 50 odstotkov duševnih motenj in stisk pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 odstotkov pa do 25. leta.

Nastaja mreža centrov za duševno zdravje

Program po besedah predstojnika Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoja Pribakovića Brinovca zato uresničuje v omenjeni resoluciji začrtane cilje, med drugim na področju skupnostnega pristopa in zmanjševanja stigme duševnih težav, krepitve duševnega zdravja in razvoja preventivnih dejavnosti, razvoja mreže centrov za duševno zdravje in krepitev služb na področju izobraževanja.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Poklukar, po Sloveniji v zadnjih letih nastaja mreža centrov za duševno zdravje. Trenutno se vzpostavljata po dva centra v Ljubljani in Mariboru ter en center v Škofji Loki. Do konca leta 2023 jih pričakujejo še devet.

Vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marija Anderluh je poudarila, da so v letu 2021 beležili od 250- do 280-odstoten porast opravljenih storitev v primerjavi z letom 2019, saj so se povečale potrebe otrok po duševni pomoči.

Epidemija je spremenila življenje družin, prekinila rutine, začela se je tudi večja uporaba družbenih omrežij. Zato je poraslo število otrok z anoreksijo, depresijo in anksioznimi motnjami.

Razloge vidi v epidemiji covida-19, ki je spremenila življenje družin, še posebej pa otrok. Ti so se soočali s prekinitvijo rutin, ki je bila za nekatere velik izziv, eden od velikih dejavnikov v svetovnem merilu pa je bil tudi povečan obseg uporabe socialnih omrežij. Po njenih besedah je v času epidemije poraslo število otrok z anoreksijo, depresijo in anksioznimi motnjami.

Načrt naslavlja tudi problem alkohola in samomorov

Pomemben del programa akcijskega načrta je namenjen tudi krepitvi nevladnih organizacij, je dejal Pribaković Brinovec. Načrt naslavlja tudi vprašanje tveganega pitja alkohola v Sloveniji in posledic ter aktivnosti za zmanjševanje bremena samomora.

Za akcijski načrt so po besedah Poklukarja predvidena sredstva v višini 31 milijonov evrov, od tega več kot polovica za odkrivanje in pomoč otrokom.

Poseben izziv bo po besedah Poklukarja v prihodnjih letih tudi pomanjkanja kadra na področju duševnega zdravja. Trenutno v državi najbolj primanjkuje kliničnih psihologov, ki sicer svojega dela ne opravljajo le v centrih za krepitev zdravja, je dejal Pribaković Brinovec.

Podcenjevanje problema duševnih težav

Po mnenju strokovnjakinje za duševno zdravje, zdravnice Anica Mikuš Kos podcenjujemo problem duševnih težav. Po njenih besedah le od 25 do 30 odstotkov otrok z duševnimi težavami v bogatih državah prejema strokovno pomoč.

Pogosto prihaja do vprašanj, zakaj ljudje danes potrebujejo pomoč psihologov in psihiatrov, v preteklosti pa je niso, je dejala. Odgovor gre iskati v vedno večjih mentalnih obremenitvah in pritiskih na ljudi. Prav tako so šolski in drugi sistemi zasnovani tako, da izločajo posameznike, ki ne zmorejo naloženih obremenitev, je dodala.

“Če bi bolj sistem bolj sproščen, bolj usmerjen v posameznika, otroci z motnjami branja in pisanja ne bi bili diagnosticirani,” je ocenila. Ob tem je pozvala, da je treba pomagati tudi otrokom ukrajinskih beguncev. Pomoč lahko nudijo številni deli družbe, ne le psihologi in psihiatri, je poudarila.

STA