Kidrič predvideva, da bo projekt letno ustvaril vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinskem proračunu, po odbitku stroškov pa bi lahko vsako leto za razvoj turizma namenili vsaj 100.000 evrov. Na ta način trajnostnega vlaganja v turizem po besedah slatinskega župana danes delujejo vodilne turistične destinacije.

Ocenjena vrednost projekta postavitve razglednega stolpa na degradiranem območju nekdanjega mizarstva znaša 2,1 milijona evrov, za njegovo izvedbo pa je slatinska občina od Eko sklada pridobila 1,2 milijona evrov. Kidrič napoveduje, da bodo razliko do vrednosti projekta zagotovili iz lastnih virov in iz naslova turistične takse, sredstva naj bi prispevalo tudi več kot 50 donatorjev.

Za razvoj degradiranega območja

Poudaril je tudi, da je stolp, za katerega je občina že kupila zemljišče, prioriteta tudi v občinski strategiji razvoja turizma do leta 2027, ki so jo slatinski svetniki soglasno sprejeli na lanski novembrski seji.

“S stolpom bomo omogočili razvoj še preostalega degradiranega območja nekdanjega mizarstva in ob njem zgradili 50 novih parkirnih mest in 30 priključkov za izposojo koles. Stolp pa razvijamo po konceptu urbanega razgledišča, ki omogoča obisk vse dni v letu, tudi v slabem vremenu,” je dejal Kidrič.

Dodal je tudi, da bodo celotno območje stolpa preko nadhoda Sonce povezali z obstoječim kolesarskim omrežjem in sprehajalnimi površinami ožjega zdraviliškega jedra. Pričakuje tudi, da bi se s stolpom odprli dve novi delovni mesti, načrtovanih je tudi 15 posrednih novih zaposlitev. Odprtje stolpa pa je predvideno oktobra leta 2022.

Če bodo zbrali podpise proti, bo projekt ustavljen

“Stolp bo turistična atrakcija zaradi arhitekture in vsebin, podprtih z najnovejšo tehnologijo, ki bo zagotavljala edinstveno doživetje. Obiskovalcem bo na prijeten, informativen in interaktiven način ponudil ključne razlikovalne vsebine Rogaške Slatine, kot so tradicija steklarstva in umetnosti ročne izdelave kristalnih umetnin ter uporabnega stekla, edinstvena mineralna voda Donat Mg, zgodovina in tradicija zdravilišča,” pravi Kidrič.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s projektom, če bo pobudnica referenduma o postavitvi stolpa Eva Žgajner do 15. oktobra uspela zbrati potrebnih okoli 500 podpisov za razpis referenduma, pa je odgovoril, da bi v tem primeru do konca tega županskega mandata projekt ustavil. Koliko podpisov pa je bilo zbranih od pričetka zbiranja podpisov 10. septembra pa do danes, še ni znano.

Glede prejšnje lokacije za postavitev stolpa na območju stare glasbene šole, je Kidrič dejal, da bi na tej lokaciji radi zgradili 18 oskrbovanih stanovanj, za ta projekt pa še iščejo partnerje.

Bi imel stolp prevelik vpliv na izgled kraja?

Ob začetku zbiranja podpisov za referendum zaradi načrtovanega razglednega stolpa v Rogaški Slatini je Žgajnerjeva predstavila razloge proti postavitvi stolpa. Kot je dejala, je postavitev 106 metrov visokega stolpa sredi kraja nesprejemljiva. Pobudo za referendum podpirajo tudi stranke SD, Pirati in Dobra država.

Po oceni Žgajnerjeve bi stolp imel velik vpliv na izgled kraja, njegova postavitev pa bi bila tudi v nasprotju z občinsko strategijo razvoja turizma, ki v ospredje postavlja butični turizem, medtem ko bi stolp privabljajo predvsem enodnevne goste.

“Ne vemo, koliko bo sploh stal razgledni stolp in koliko turistov bi privabil v Rogaško Slatino. Občina pa ga namerava postaviti v kotlini in ne na hribu. Mi smo za obuditev razglednih točk, ki že obstajajo v občini, kot je denimo na Janini, kjer že stoji stolp, ki bi ga bilo treba obnoviti. Postavitev stolpa ni prioriteta prebivalcev Rogaške Slatine,” je Žgajnerjeva dejala na četrtkovi novinarski konferenci.

STA