V zadnjih letih je na slovenskih cestah čedalje več prometa, kar se odraža tako v mestnih središčih in okoliških cestah kot tudi na avtocestah. Marsikdo je med vožnjo zagotovo že tudi naletel na prometno nesrečo, nekateri so bili vanjo vpleteni, in takrat štejejo sekunde. Zato je delo reševalnih služb v takšnih situacijah še kako dragoceno, tudi čas prihoda na kraj nesreče, k čemur pa prispeva tudi ustrezno razvrščanje vozil.

Razvrščanje določa 30. člen zakona

Na spletni strani AMZS je zapisano, da je reševalni pas prostor med kolonama ali kolonami vozil na avtocesti, po katerem peljejo intervencijska vozila ob prometnih nesrečah ali drugih ovirah.

Pojem reševalni pas pa je uvedel upravljavec slovenskih avtocest Dars.

Definicija reševalnega pasu v zakonu o pravilih cestnega prometa pojma reševalnega pasu sicer ni zapisana, a je v 30. členu navedeno, da morajo vozniki v primeru zastoja prometa pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Pojem reševalni pas pa je uvedel upravljavec slovenskih avtocest Dars, saj podobno zasnovo reševalnega pasu poznajo tudi v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v Švici in na Madžarskem.

O težavah redno obveščanje na socialnem omrežju

V zadnjih letih je z namenom opozarjanja na tovrstne težave nastal tudi Facebook profil Ustvarimo Reševalni PAS na avtocestah, kjer kar naprej, občasno tudi večkrat dnevno, nagovarjajo voznike na ustvarjanje reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah oziroma s primeri iz resničnega dogajanja na slovenskem avtocestnem omrežju opozarjajo, s kakšnimi težavami se pri svojem delu srečujejo intervencijske službe.

Včasih sami usmerjajo in pozivajo stoječa vozila

V uredništvo srednjega spletnega medija Maribor24.si smo pri tukajšnjih reševalnih službah preverjali, ali so takšne težave tudi pri njih del vsakdana.

Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v ZD dr. Adolfa Drolca, je povedal, da se pri intervencijah, ki jih opravljajo na avtocestah, v zadnjem času nekoliko manj srečujejo s težavami dostopa do kraja nesreče, saj so se vozniki v večini primerov že razvrstili levo in desno, tako da omogočajo kar najhitrejši dostop do kraja nesreče.

Aleksander Jus: »Še vedno se s takšnimi težavami srečujemo na avtocesti proti Madžarski, ki nima odstavnega pasu.«

»Res pa je, da se še vedno s takšnimi težavami srečujemo na avtocesti proti Madžarski, ki nima odstavnega pasu, s tem pa je bistveno zmanjšana možnost omogočanja prehodne interventne poti za reševalna vozila. Ko pride do zastoja in ni možnosti oziroma je interventna pot onemogočena sodelujemo s policijo, včasih pa tudi reševalci sami usmerjajo in pozivajo stoječa vozila, da se pomaknejo vsaj za kakšen centimeter, da se lahko reševalno vozilo prebije do kraja nesreče. Seveda se zato izgubljajo dragocene minute, ki lahko pomenijo tudi bistveno boljšo, kakovostnejšo oskrbo in ne nazadnje preživetje poškodovanih. V času delovanja motorista reševalca, to je od maja do novembra, je pogosto le ta tisti, ki pred reševalnim vozilom usmerja voznike, hkrati pa je tudi zaradi možnosti dostopa z motorjem hitreje na kraju nesreče,« je pojasnil Jus.

Večje težave kot reševalci ali policija

Izjema niso niti poklicni gasilci, razlaga Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor, ki je dejal, da imajo sami še večje težave, kot denimo intervencijska vozila reševalcev ali policije. »Naša gasilska vozila so večjih dimenzij, zato nam precejšnje težave povzročata že dve tovorni vozili, ki stojita drugo ob drugem. V takšnih situacijah je manevriranje praktično nemogoče, zato zapiramo zunanja vzvratna ogledala, se odpravimo ven in umerjamo tovorna ter osebna vozila, istočasno pa pričakujemo čudež. Dragocen čas, ki ga pridobimo s hitro intervencijo oziroma izvozom iz garaže, izgubimo v takšnih situacijah, ko se želimo čim hitreje prebiti do nesreče,« je poudaril Osojnik in obenem pohvalil slovenske voznike, saj se je njihova prometna kultura precej izboljšala. »To predvsem velja za voznike iz razvitih evropskih držav, ki se v primeru zastojev pravočasno začnejo razvrščati in na ta način sprostijo reševalni pas. Si prav presenečen nad njihovim početjem,« pravi sogovornik.

Iz Policije sporočajo, da je predpisana globa za kršitev, povezano z vzpostavitvijo reševalnega pasu, znaša 200 evrov. V letu 2019 pa so ugotovili 13 takšnih kršitev.

Težavni romunski ali bolgarski tovornjakarji

Pravo nasprotje pri tem voznikom so tovornjakarji, ki prihajajo iz vzhodnih držav, kot sta Romunija ali Bolgarija. »Z njimi imamo največje težave, saj nam dve osebni vozili na vozišču ne predstavljata večje težave. Tovornjaki pa so širši in vožnja vozila naših dimenzij, ki se želi prebiti skozenj, je nemogoča,« je razložil Osojnik.

Primož Osojnik: »Prometna kultura voznikov iz razvitih evropskih držav se je precej izboljšala, saj se v primeru zastojev pravočasno začnejo razvrščati in na ta način sprostijo reševalni pas.«

Dodal je, da na avtocesti proti Slovenski Bistrici še nekako gre, medtem ko je intervencijska vožnja pogosto težavna na pomurski avtocesti, kjer ni odstavnega pasu. »Če si predstavljate, da je tovornjak na voznem pasu, drugi na prehitevalnem, naše vozilo pa bi moralo peljati vmes, to enostavno ne gre. Tri tovorna vozila niti teoretično ne morejo stati v eni vrsti,« poudarja Osojnik.

Življenje poškodovanega je lahko bolj ogroženo

Osojnik priznava, da je v primerih reševanja človeških življenj pomembna vsaka sekunda. »Če gre za požar, se ta v primeru našega poznejšega prihoda na kraj nesreče, nekoliko bolj razvije in je takrat že bolj obširen, ob prometnih nesrečah pa je življenje poškodovanega bolj ogroženo. Ampak k sreči še nismo imeli primera, ki bi se zaradi naše zamude, ki tudi ni nastala po naši krivdi, končal tragično,« je poudaril Osojnik.

Z novim vozilo do hitrejših intervencij

Sicer pa so v Gasilski brigadi Maribor, da bi bilo takšnih primerov še manj, izvedli javno naročilo za nakup vozila, ki bo nekoliko manjše, hitrejše in tehnično izpopolnjeno, saj bo opremljeno z baterijskimi hidravlikami oziroma ustrezno opremo za reševanja v prometnih nesrečah.

Primož Osojnik: »V primerih reševanja človeških življenj pomembna vsaka sekunda.«

»Z njim bomo hitreje na kraju nesreče in nudili vso potrebno pomoč do prihoda drugih gasilskih vozil. So namreč primeri, ko so na kraju nesreče že policija in reševalci, saj se lahko prebijejo med stoječo kolono vozil, gasilci pa na račun večjih dimenzij vozil prispemo nekoliko pozneje. Z novim vozilom, ki bo istih dimenzij kot jih imajo policijska ali reševalna vozila, pa bomo lahko na kraju nesreče vsaj istočasno, če ne že prej,« pravi Osojnik.

Gasilski poveljnik zaključuje, da največje težave, kjer prihaja do težav na intervencijski poti, opažajo ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah na avtocesti v smeri iz Madžarske proti Ljubljani in ne toliko v poletnih mesecih. Pokrivajo pa območje med Gornjo Radgono na vzhodu in Slovensko Bistrico na zahodu.