FOTO: Ptujski selekcijski center še zadnji z znanjem o semenih

V javni skupini Samooskrba za prehransko in zdravstveno varnost so na Facebook profilu objavili zapis, ki govori o usodi Selekcijsko poskusnega centra Ptuj (SPC) potem ko je v lanskem letu Semenarno Ljubljana kupilo podjetje Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket. Posel je vključeval prenos vseh vrtnih centrov pod blagovno znamko Kalia ter vseh poslovnih pogodb z dobavitelji in naročniki oziroma kupci. Omenjeni selekcijski center, v katerem se ukvarjajo z ohranjanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin, je namreč v lasti Semenarne, v pogodbi pa je določeno, da morajo center po prodaji Semenarne v roku šestih mesecev prenesti na tretjo osebo, kar pa se do danes še ni zgodilo.  Prvi rok prenosa SPC Ptuj na tretjo osebo je bil lani oktobra. Ker se ni zgodil, so postavili drugi rok, 15. marec 2021.

Darko Vernik: Najbolje bi bilo, če bi selekcijski center prenesli pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije

Za pojasnila smo se obrnili na Darka Vernika, vodjo Selekcijsko poskusnega centra Ptuj, ki je pojasnil, da je center zaenkrat še vedno v upravljanju Semenarne Ljubljana, ki je v tuji lasti. “Center naj bi prenesli v državno last, kar pa poteka zelo počasi. Država je za to zadolžila Slovenski državnih holding, kjer pa se zadeve odvijajo počasi. Narejen je načrt, da bi šel naš center v državno last in potem v upravljanje Kmetijskega inštituta Slovenije kot državne raziskovalne inštitucije, kar bi bilo verjetno najbolj prav. Kmetijski inštitut opravlja podobne zadeve kot mi, ampak z drugimi sortami. Oni so bolj usmerjeni v krmne rastline, mi pa bolj v pridelavo vrtnin. Idealno bi bilo, če preidemo pod njihovo okrilje in potem skupaj peljemo to zgodbo slovenskega semenarstva naprej.”

Kmetijski inštitut opravlja podobne zadeve kot mi, ampak z drugimi sortami. Oni so bolj usmerjeni v krmne rastline, mi pa bolj v pridelavo vrtnin. Idealno bi bilo, če preidemo pod njihovo okrilje in potem skupaj peljemo to zgodbo slovenskega semenarstva naprej.

Zanimalo nas je, kako trenutni status Selekcijsko poskusnega centra Ptuj vpliva na njegovo delo? “Delamo po naročilu Semenarne Ljubljana, zlasti, kar se tiče pridelave osnovnega semena. Medtem ko razvoj in raziskovanje novih sort semen stojita. V center se trenutno nič ne vlaga, nimamo nobenih investicijskih vlaganj in razvojnih usmeritev. Samo vzdržujemo obstoječe stanje.”

Delamo po naročilu Semenarne Ljubljana, zlasti, kar se tiče pridelave osnovnega semena. Medtem ko razvoj in raziskovanje novih sort semen stojita. V center se trenutno nič ne vlaga, nimamo nobenih investicijskih vlaganj in razvojnih usmeritev. Samo vzdržujemo obstoječe stanje.

V ptujskem selekcijskem centru opravljajo tako imenovano vzdrževalno selekcijo, visoke vzgojne stopnje semen, ki jih razmnožujejo in so potem tudi v prodaji. Gre za nekaj več kot 80 sort vrtnin. “Kar je Semenarna delala v preteklosti in kar počne zdaj, se ni izgubilo. Delamo pa po navodilih novega lastnika. Če bo ta ugotovil, da to zanj ni več ekonomsko zanimivo, tega pač več ne bomo počeli. Gre pa za slovenske avtohtone sorte, na katere smo Slovenci navajeni. Dokler je na trgu vse dostopno, ni težav, kupuje se tam, kjer je ceneje.”

Če pa se kaj zgodi, kot na primer lanskoletni pojav covida, se začnejo države zapirati in izvoz hrane in tudi semen se ustavi. In če si v tem primeru popolnoma odvisen od nekoga drugega, od uvoza, potem bi se lahko zgodilo, da ostanemo v Slovenji brez hrane. Lahko pa se celo zgodi, da semen ne bi znali sami pridelati.

Če pa se kaj zgodi, kot na primer lanskoletni pojav covida, se začnejo države zapirati in izvoz hrane in tudi semen se ustavi. In če si v tem primeru popolnoma odvisen od nekoga drugega, od uvoza, potem bi se lahko zgodilo, da ostanemo v Sloveniji brez hrane. Lahko pa se celo zgodi, da semen ne bi znali sami pridelati. Naša ekipa v selekcijskem centru ima znanje, pa tudi tehnologijo pridelave semen, ki ni nikjer zapisano. Semenarstvo je specifična zadeva, posebej kar zadeva vrtnine. Tega znanja ni nikjer zabeleženega, tega se ni mogoče naučiti na faksu, to pridobiš s prakso in z leti izkušenj.”